| Rjavenje bukovih listov | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Apiognomonia errabunda (Roberge ex Desm.) Höhn. (1918)
Sinonim: Apiognomonia tiliae (Rehm) Höhn. (1920); Gloeosporium quercinum Westend. (1854); Gloeosporium fagi (Roberge ex Desm.) Westend. (0); Gloeosporium tiliae Oudem. (1873); Apiognomonia quercina (Kleb.) Höhn. (1920)
Anamorf: Discula umbrinella (Berk. & Broome) M. Morelet (1973)
Angleško ime: beech leaf anthracnose
Nemško ime: Blattbräune der Buche
Klasifikacija: Gnomoniaceae, Diaporthales, Sordariomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit
Razširjenost
Razširjena je v celotni Sloveniji. Gliva je prilagojena na temperaturo med 3 in 30 °C, kar ji omogoča velik geografski razpon primernih rastišč. V Evropi je prisotna predvsem v osrednji Evropi: Italija, Nemčija, Švica, Francija. Po svetu je prisotna v Severni Afriki, Vzhodni Aziji (Japonska, Južna Koreja) in v Severni Ameriki.
Morfologija
Na starajočih se ali mrtvih listih in skorjastem tkivu se tvorijo črni, sijoči, periteciji, s premerom 130–450 µm, ki vsebujejo dvocelične hialine askospore, velikosti 2–4 × 12–16 µm. Acervuli so subepidermalni in se pojavljajo v obliki temnih, voskastih diskov ali blazinic s premerom 240–260 µm. Konidiji so enocelični, hialini, jajčasti – redko ukrivljeni in veliki 2–6 × 8–16 µm. Spolna trosišča se razvijejo naslednjo pomlad na listih, ki ležijo na tleh. Na gojišču kolonija tvori bel zračen micelij s koncentričnimi kolobarji, ki temnijo.
Biologija
Gliva se pojavlja v vseh zelenih listih kot endofit brez bolezenskih znakov in postane patogena šele ob prisotnosti določenih šiškotvornih žuželk (Mikola fagi, Hartigiola annulipes) ali pojava pozne zmrzali. Primarne okužbe listov, popkov in poganjkov povzročajo askospore spomladi, ko se temperatura dvigne na vsaj 18–20 °C in ko dozorijo periteciji. Sekundarne okužbe povzročajo konidiji. Askospore in konidije raznašajo veter, voda in žuželke.
Naravni sovražniki
Niso znani.
Ekonomske posledice
Jih v večjem obsegu ni, saj bolezen večinoma prizadene le liste. Če se obsežne poškodbe ponavljajo več zaporednih let lahko vpliva na prirastek, kar ima lahko na dolgi rok negativne ekonomske posledice.
Obseg poškodbe
Povzroča pegavost listov, odmiranje poganjkov in rakaste razjede na vejicah, vejah in deblu na bukvi. Na zgornji listni ploskvi so listne pege rjave in okroglastih ali nepravilnih obrisov. Poleti in jeseni se na pegah tvorijo številni acervuli, iz katerih se sproščajo konidiji. Pojavi se lahko obsežno rjavenje listov, vendar tudi močno okužena drevesa naslednje leto normalno odženejo. V letih, ko so pogoji za razvoj bolezni ugodni so lahko okuženi tudi mladi poganjki dolgi do 30 cm. Če se okužba ponavlja, drevo lahko odmre.
Ukrep
V arboretumih in drevesnicah odpadlo listje pograbimo in odstranimo. Ukrepi s fitofarmacevtskimi sredstvi so redki. Če se bolezenski znaki ponavljajo več let, tretiramo s tiofanat metilom.
Del rastline:
- list/iglica
- poganjek: mladi, dolgi do 30 cm
Gostitelji:
- Fagus
Razvojna faza:
- debeljak
- vse razvojne faze
Simptomi:
- nekroza: rjave pege, neopravilne oblike, večinoma nazobčane na robu, pege ležijo posamezno na listu
- nekroza: odmrtje poganjka in vršička
- kodrasto listje
Možne zamenjave z:
- Rhynchaenus fagi: ličinka bukovega rilčarja skakača tvori rove, ki tečejo od glavne listne žile do roba lista
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Apiognomonia errabunda (anthracnose). CABI Digital Library, https://www.cabidigitallibrary.org/doi/10.1079/cabicompendium.25541 (13. nov 2024)
Seifert Barba A. 2026. Apiognomonia errabunda. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=109
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Apiognomonia errabunda: simptom (foto. Stergulc Fabio) | Apiognomonia errabunda na Fagus sylvatica: simptom, na bukvi (foto. Kunca Andrej) | Apiognomonia errabunda na Quercus spp.: simptom, na hrastu (foto. O'Brien Joseph) |
|
|
|
|
| Apiognomonia errabunda na Tilia spp.: simptom, na lipi, pege na okuženih listih (foto. Kapitola Petr) | Rjavenje bukovih listov: Nekroza na porjavelem listu bukve (foto. Ogris Niki) | Rjavenje bukovih listov: Poškodovana bukova veja (foto. Mlinšek Gorazd) |
|
|
|
|
| Rjavenje bukovih listov: Trosišča glive Discula umbrinella na bukovem listu (foto. Ogris Niki) | Rjavenje bukovih listov: Trosišča glive Discula umbrinella na mladi bukovi vejici (foto. Ogris Niki) | Rjavenje lipovih listov: konidijii (foto. Ogris Niki) |
|
|
|
|
| Rjavenje lipovih listov: mikroskopska slika konidioforov (foto. Ogris Niki) | Rjavenje lipovih listov: nekroza na peclju lipe z zlatorumeno maso trosov (foto. Ogris Niki) |
Dodatne slike iz rod(ov) Apiognomonia, Discula, Gloeosporium. Št. slik:4 
na vrh strani