| Rja močvirskega rožmarina | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Chrysomyxa ledi (Alb. & Schwein.) de Bary (1879)
Angleško ime: spruce needle rust
Nemško ime: Fichtennadelrost
Klasifikacija: Coleosporiaceae, Pucciniales, Pucciniomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: še ni ugotovljen v Sloveniji
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: rje
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Gliva se pojavlja na območju Severne Evrope kjer skupaj uspevata močvirski rožmarin (Rhododendron tomentosum Harmaja; sin. Ledum palustre) ter vrste iz rodu Picea spp. Gliva pri nas ni razširjena.
Morfologija
Rja ima več različnih stadijev razvoja. Na smrekah razvije spermogon s spermaciji, kot majhne rumene pege, ki kasneje potemnijo rdeče-rjavo in se pojavijo na obeh straneh iglice. Ecijski stadij z eciosporami (spomladanski trosi) se razvijejo na iglicah tekočega leta. Mešički oziroma eciji, so do 3 mm dolgi in od 0,3–1,3 mm široki ter bele barve. Na močvirskem rožmarinu, na listih preteklega leta, rja razvije uredinije z urediniosporami (poletni trosi), kot majhne rumenkaste pege porazdeljene po listu in telijski stadij s teliosporami (zimski trosi), ki so kot rjavo-rdeče pike redko porazdeljene po listu. Najbolj razpoznaven bolezenski znak so porumenele iglice z belimi mešički ali eciji. Zaradi podobnosti simptomov z drugimi rjami iz rodu Chrysomyxa spp., je za uspešno določanje vrste potrebna mikroskopska analiza in primerjava spor. Gliva razvije ecije tudi na storžih smrek, vendar se ti ne izraščajo v dolžino in so bolj ploščati.
Biologija
Rja močvirskega rožmarina je dvodomna vrsta kar pomeni, da sta za njen razvoj potrebna dva gostitelja. Glavni (dikariontski gostitelj) je močvirski rožmarin, sekundarni (haplontski) gostitelj pa so različne vrste smrek, na katerih rja nadaljuje svoj zapleten razvojni krog. Gliva sporulira na luskah storžev. Gliva lahko tako v brstih smreke kot močvirskega rožmarina prezimi.
Na širjenje okužbe v severni Evropi najbolj vplivajo poletna deževja. V primeru izbruha rje, se iglice smrek obarvajo rumeno, ki predčasno odpadejo. Trosišča se razvijejo tudi na storžih smrek, kar ovira njihov normalen razvoj.
Rja povzroča podobne poškodbe oziroma bolezenske znake kot jih pri nas povzroča slečeva rja na smreki.
Ekonomske posledice
Gliva povzroča gospodarsko škodo v sestojih navadne smreke ter drugih vrst Picea spp. Vpliv rje je najbolj očiten v semenskih sestojih in nasadih namenjenih za komercialno proizvodnjo semenskega materiala, kjer ta zavira normalen razvoj semena v storžih. O gospodarski škodi poročajo predvsem v predelih Severne in Vzhodne Finske, kjer od leta 2006 beležijo redne izbruhe bolezni.
Obseg poškodbe
Ob močnih okužbah iglice smreke porumenijo in predčasno odpadejo. Okužba se lahko razširi tudi na storže smrek, ki ovira razvoj semena.
Del rastline:
- list/iglica
- plod: storž
Gostitelji:
- Picea (haplontski gostitelj)
- Ledum palustre (dikariontski gostitelj)
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- trosišča: do 3 mm veliki mešički rumeno oranžne barve, eciji
Možne zamenjave z:
- Chrysomyxa rhododendri
Crane P. E. 2001. Morphology, taxonomy, and nomenclature of the Chrysomyxa ledi complex and related rust fungi on spruce and Ericaceae in North America and Europe. Canadian Journal of Botany, 79: 957–982.
Kaitera J., Tillman-Sutela E., Kauppi A. 2010. Chrysomyxa ledi, a new rust fungus sporulating in cone scales of Picea abies in Finland. Scandinavian Journal of Forest Research, 25: 202–207.
Kaitera J., Kauppila T., Hantula J. 2017. New Picea hosts for Chrysomyxa ledi and Thekopsora areolata. Forest Pathology, 47: e12365.
Kaitera J., Aarnio L., Karhu J., Ylioja T. 2021. Temporal sporulation of Thekopsora areolata and Chrysomyxa spp. in Finnish Norway spruce seed orchards. Forest Ecology and Management, 499, 119557.
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Termorshuizen A. J., Swertz, C. A. 2011. Roesten van Nederland (Dutch Rust Fungi). Nizozemska, Aad Termorshuizen, samozaložba: 423 str.
Kadunc M. 2026. Chrysomyxa ledi. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=168
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Rja močvirskega rožmarina (Chrysomyxa ledi) na Picea abies: simptom, na smreki (foto. Kapitola Petr) | Rja močvirskega rožmarina (Chrysomyxa ledi) na Picea abies: znak, na smreki, eciji na iglicah (foto. Kapitola Petr) |
Dodatne slike iz rod(ov) Chrysomyxa. Št. slik:30 
na vrh strani