| Jesenov bakterijski rak | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Pseudomonas syringae subsp. savastanoi (ex Smith) Janse (1982)
Angleško ime: ash canker
Nemško ime: Eschenkrebs
Klasifikacija: Pseudomonadaceae, Pseudomonadales, Gammaproteobacteria, Proteobacteria, Bacteria
Osnovni podatki
- Frekvenca: redek
- Skupina organizmov: bakterije
- Tip bolezni: rakasta obolenja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Vrsta je prisotna v Rusiji in v Evropi.
Morfologija
Kolonijska morfologija bakterije P. syringae subsp. savastanoi iz jesena je podobna morfologiji izolatov z drugih gostiteljev. Po sedmih dneh inkubacije na agarju (nutrient-sucrose agar) so levan-negativni sevi sivo-beli, gladki, bleščeči, neprosojni, izbočeni in rahlo nepravilni do valoviti po obodu, s premerom 3–7 mm. Na King’s B agarju so kolonije podobne, vendar manjše in šibko fluorescirajoče. Po sedmih dneh na hranilno-saharoza agarju so levan-pozitivni sevi sivo-beli, gladki, bleščeči, neprosojni do delno prosojni, močno izbočeni in skoraj kroglasti, z bleščečim, svetlim robom, premera 2-4 mm. Meje med posameznimi kolonijami v skupini so jasno vidne in imajo belkast odtenek. Na King’s B agarju so kolonije podobne kot pri levan-negativnih sevih na istem mediju. Vsi preučevani izolati so Gram-negativne paličaste bakterije, ki se pojavljajo posamično ali v parih, z merami 1–1,8 µm × 0,3–0,7 µm. Barvanje s safraninom po 21 dneh je slabo. Večina izolatov ima 1–4 (včasih 5) polarnih bičkov.
Biologija
Bakterije raznašajo predvsem dežne kapljice, v obliki zoogleja pa se lahko prenašajo tudi po prevodnih elementih ter na ta način na povsem drugem mestu povzroče raka. Okužba se najpogosteje vzpostavi preko listnih brazgotin, ran zaradi obrezovanja ali sečnje, poškodb po pozebi oziroma toči ter razpok, ki jih povzročijo žuželke; ranjenost je epidemiološko ključnega pomena. Po vstopu bakterije kolonizirajo kortikalni parenhim in medcelične prostore, razgrajujejo primarne celične stene ter inducirajo hiperplastično aktivnost gostiteljskega parenhima, kar povzroči nastanek tumorjev, zgrajenih iz hiperplastičnih celic, novonastalih kambijev in ksilemskih elementov.
Naravni sovražniki
Različne študije so testirale potencial različnih organizmov za biokontrolo te bakterije: Bacillus amyloliquefaciens P41, P. syringae pv. ciccaronei, B. subtilis HZEN1, B. megaterium HZEP7, P. koreensis HZEN27, B. pumilus HZEP29.
Ekonomske posledice
Gospodarski vpliv bolezni je majhen. Okužena drevesa so običajno le blago prizadeta in večinoma ostanejo živa še vrsto let. Bolezen je redka v večini držav, kjer so jo zabeležili. Občasno pa lahko rakaste poškodbe na posameznih drevesih postanejo tako hude, da je les preveč poškodovan in zato neuporaben za trženje.
Obseg poškodbe
Prvi simptomi so rdečerjave, bolj ali manj lečaste otekline na skorji mlajših vej ali debel mladih dreves. Te se pojavijo na ranah, na mestih prehranjevanja zavrtača poganjkov (Prays fraxinella) ter na lenticelah. Zgodnje faze okužbe je mogoče zaznati le z natančnim pregledom, medtem ko so kasnejše faze precej bolj opazne. Površina skorje se sčasoma razpre z navpičnimi in stranskimi razpokami, pri čemer se razkrije rjavo-črno, bujno razraščeno nekrotično tkivo skorje. Oteklo tkivo skorje se razvije v velike izrastke, ki vsebujejo bakterijske votline, obdane s plasti plutovine (nastale kot del obrambnega mehanizma rastline) in nekrotičnim, črnim kortikalnim parenhimom. Kambij odmre, kar vodi v nastanek odprtih ran (rakastih poškodb). Na robovih je prisotna še vedno zadebeljena, razraščena skorja. Sekundarno širjenje bolezni, ki ga morda spodbuja poškodba zaradi zmrzali, povzroča dolge, navpične razpoke na deblu, dolge včasih več kot 1 m. Okužba naredi drevesa ranljiva za napade drugih škodljivcev in bolezni, kot so podlubniki ter glive, kar še pospešuje odmiranje. Rast mladih dreves je lahko močno omejena in ta sčasoma odmrejo. Pri večjih drevesih se kaže predvsem omejena rast vej in deformacija lesa, zlasti kadar prevladuje odprta rakasta oblika bolezni.
Ukrep
Razen kadar se drevesa gojijo za proizvodnjo lesa ali imajo večji pomen kot okrasne rastline, zatiranje praviloma ni potrebno. Popolno zatiranje bi pomenilo izkoreninjenje okuženih dreves. Ker pa bolezen običajno ni huda, je obrezovanje in odstranjevanje močno prizadetih vej praktično učinkovito.
Del rastline:
- deblo
- veja
Gostitelji:
- Fraxinus excelsior
- Fraxinus americana
- Fraxinus
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
- sadika: v tem primeru se iz sadike razvije grmičasta oblika jesena brez pravega debla
Simptomi:
- rak: odprti rak. Na skorji se pojavijo eliptične vzdolžne pege. Skorja se ulekne in razpoka vzdolž in poprek. Lubje razpade. Na robu rane nastaja kalus. Rana se širi in poglablja v kambij in les
- rak: bradavičasti rak. Kalus se tvori v obliki bradavic, ki imajo spužvasto zgradbo, v katerih so luknjice zapolnjene z bakterijskim izločkom
CABI. 2019. Pseudomonas savastanoi pv. fraxini (bacterial canker of ash). Plantwise Plus Knowledge Bank, 45003. https://doi.org/10.1079/pwkb.species.45003
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Gozdarska založba.
Košćak L., Lamovšek J., Đermić E., Tegli S., Gruntar I., Godena S. 2023. Identification and Characterisation of Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi as the causal agent of olive knot disease in Croatian, Slovenian and Portuguese olive (Olea europaea L.) Orchards. Plants, 12, 2: 307. https://doi.org/10.3390/plants12020307
Temsah M., Hanna L., Saad T. 2008. Anatomical pathogenesis of Pseudomonas savastanoi on olive and genesis of knots. Journal of Plant Pathology, 90, 2: 225–232.
Rodríguez Moreno L., Jiménez A. J., Ramos C. 2009. Endopathogenic lifestyle of Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi in olive knots. Microbial Biotechnology, 2, 4: 476–488. https://doi.org/10.1111/j.1751-7915.2009.00101.x
Mina D., Pereira J. A., Lino-Neto T., Baptista P. 2020. Screening the olive tree phyllosphere: search and find potential antagonists against Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi. Frontiers in Microbiology, 11: 2051. https://doi.org/10.3389/fmicb.2020.02051
Lavermicocca P., Lonigro S. L., Valerio F., Evidente A., Visconti A. 2002. Reduction of olive knot disease by a Bacteriocin from Pseudomonas syringae pv. ciccaronei. Applied and Environmental Microbiology, 68, 3: 1403–1407. https://doi.org/10.1128/AEM.68.3.1403-1407.2002
Doksöz, S. F., Bozkurt, I. A. 2022. Biological control of Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi causing the olive knot disease with epiphytic and endophytic bacteria. Journal of Plant Pathology, 104, 1: 65–78. https://doi.org/10.1007/s42161-021-00975-2
Janse, J. D. 1982. The bacterial disease of ash (Fraxinus excelsior), caused by Pseudomonas syringae subsp. savastanoi pv. fraxini. II. Etiology and taxonomic considerations. European Journal of Forest Pathology, 12, 7: 425–436. https://doi.org/10.1111/j.1439-0329.1982.tb01472.x
Križaj M. 2026. Pseudomonas syringae subsp. savastanoi. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=221
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Jesenov bakterijski rak: Rakave tvorbe na deblu jesena (foto. Eric Boa) | Jesenov bakterijski rak: Rakave tvorbe na veji jesena (foto. John Hartman) |
na vrh strani