| Strela | Citiraj / avtor |
Ime dejavnika: Strela
Angleško ime: lightning
Nemško ime: Blitzschäden
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
- Frekvenca: redek
- Skupina organizmov: abiotske poškodbe
- Tip bolezni: poškodbe skorje in debla
Razširjenost
Strele so pogostejše v toplejšem delu leta, ko je več neviht. Vsako leto udarijo v milijone dreves po celem svetu. Sistematično spremljanje njihovega števila in obsega poškodb v gozdovih pa je redko. Po nekaterih ocenah strele uničijo do štiri odstotke dreves v zgornjem drevesnem sloju. Poškodbe zaradi strel oziroma požarov, ki jih zanetijo, so obsežne predvsem v borealnih gozdovih. To je predvsem na račun odročnosti in s tem povezanim poznejšim zaznavanjem in oteženim gašenjem zaradi skromnega prometnega omrežja.
Morfologija
Udarci stele so naravni pojav toka električne energije, ki se sprošča ob nevihtnih neurjih. Spremljajo jo blisk in grom. Električni tokovi strele lahko potekajo po eni razvejani in cikcakasti poti, lahko pa se nad tlemi razvejijo in imajo več »končnih točk«. Udarce strele lahko opišemo s trajanjem, jakostjo in polarnostjo. Nekateri udarci vzdržujejo šibek tok dlje časa.
Biologija
Strele so del cikla naravnih motenj, predvsem v borealnih gozdovih, saj so v naravi praktično edini možen povzročitelj požarov. Nevihtni oblaki imajo na spodnjem delu negativen, na zgornjem pa pozitiven naboj. Zaradi napetostnih razlik nastane večina strel v oblakih. Pozitiven naboj pa ima tudi površje, kar povzroči razelektrenje ozračja. Takrat skozi zrak steče ogromna količina električne energije (strela).
Ekonomske posledice
Pri škodi zaradi strele so kritični predvsem sekundarni dejavniki. Strela lahko zaneti požar, ta pa lahko vodi v katastrofo. Poleg tega so drevesa, ki jih je zadela strela, bolj dovzetna za napad škodljivih organizmov. Strela lahko uniči več dreves v krogu od točke razelektritve.
Obseg poškodbe
Najpogostejši znaki udarca strele so mehanske poškodbe posameznih dreves. Te se lahko zelo razlikujejo – od popolnega uničenja drevesa, do skoraj neopaznih. Na drevesu lahko opazimo odstranjeno lubje različnih oblik, odlomljene, počene ali ožgane veje, vzdolžne razpoke na deblu ali celo popoln prelom in uničenje drevesa. Poškodbe pa niso vedno vidne navzven. Včasih je edini dokaz prisotnost t. i. »strelnih obročev« - nenavadnih branik, ki nastanejo zaradi poškodbe kambija.
Ukrep
Poškodovana drevesa zaradi strele odstranimo. Če strela zaneti požar, se ga trudimo zajeziti in pogasiti.
Opombe
Podatki nakazujejo, da večje število strel dobro pojasnjuje medletno variabilnost požganih površin. Pojavnost strele je povezana s temperaturami in padavinami, te pa naj bi se v prihodnosti povečevale.
Predpostavlja se, da strele z dolgotrajnim tokom lažje zanetijo požar, vendar glavno vlogo igrajo vrsta in stanje potencialnega goriva. Požari so pogostejši na območjih z večjim deležem iglavcev in redkejši pa so bili v gozdovih z večjim deležem listavcev in na nedavno pogorelih površinah, najbrž zaradi pomanjkanja goriva. Sestava gozdov torej igra pomembno vlogo in predstavlja povratno zanko pri regulaciji naravnih motenj.
Del rastline:
- deblo
- veja
Gostitelji:
- Iglavci
- Listavci: posebej ogroženi so hrast, brest, jesen in topol, manj pa bukev, gaber in breza
Razvojna faza:
- debeljak
Simptomi:
- pokanje in odpadanje skorje: v obliki ozkega žleba ali iztrgani deli lesa ter krošnje
- prelom, odlom
Campbell A. 1999. Abiotic injury to forest trees in Oregon.
Komarek E. V. 1968. Lightning and lightning fires as ecological forces.
Krawchuk M. A., Cumming S. G., Flannigan M. D., Wein R. W. 2006. Biotic and abiotic regulation of lightning fire initiation in the mixedwood boreal forest. Ecology, 87(2), 458–468. https://doi.org/10.1890/05-1021
Larjavaara M., Pennanen J., Tuomi T. J. 2005. Lightning that ignites forest fires in Finland. Agricultural and Forest Meteorology, 132 (3-4): 171-180.
Latham D., Williams E., 2001. Lightning and forest fires. In: Forest fires. Academic press: 375–418.
Veraverbeke S., Rogers B. M., Goulden M. L., Jandt R. R., Miller C. E., Wiggins E. B., Randerson J. T. 2017. Lightning as a major driver of recent large fire years in North American boreal forests. Nature Climate Change, 7 (7): 529–534.
Taylor A. R. 1974. Ecological aspects of lightning in forests. In: Proceedings of the Tall Timbers fire ecology conference, 13: 455–482.
Yanoviak S. P., Gora E. M., Fredley J., Bitzer P. M., Muzika R. M., Carson W. P. 2015. Direct effects of lightning in temperate forests: a review and preliminary survey in a hemlock–hardwood forest of the northern United States. Canadian Journal of Forest Research, 45(10), 1258–1268.
Kavčič T. 2026. Strela. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=244
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Spiralno olupljeno lubje zaradi udarca strele: Spiralne brazde razkrivajo notranje plasti lesa, kar je tipičen znak poškodbe zaradi strel (foto. Paul A. Mistretta) | Strela: strela je raztreščila bukev (foto. Jurc Dušan) | Uničeno in prelomljeno drevo zaradi udarca strele: Deblo se je zaradi izredno močnega toka prelomilo (foto. Joseph O'Brien) |
|
|
||
| Vzdolžno razpokano oziroma razpolovljeno deblo zaradi udarca strele: Globoke in usodne poškodbe na deblu (foto. Joseph O'Brien) |
na vrh strani