| Poškodbe od toče | Citiraj / avtor |
Ime dejavnika: Toča
Angleško ime: hail injury to bark
Nemško ime: Hagelschäden
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
Razširjenost
Toča se pojavlja v državah zmernega podnebnega pasu. Najpogostejša je med spomladanskimi in poletnimi nevihtnimi neurji. V Sloveniji je najpogostejša v gorskem in hribovitem svetu, medtem ko je na večjih ravninah in ob obali redkejša. Pojavi se do trikrat na leto.
Morfologija
Trdne ledene kroglice s premerom nad 5 mm lahko dosežejo tudi velikost teniške žogice. Na prečnem prerezu debelejših zrn lahko vidimo, da so sestavljena iz več lupin. Število nam pove, kolikokrat je zrno toče zakrožilo po oblaku, saj vsak obhod doda novo plast ledu.
Naravni sovražniki
V skrajnih primerih skušamo njen nastanek preprečiti s protitočnimi letali, ki v oblake razpršijo reagent (srebrov jodid). Ta zavira sprijemanje in zmrzovanje kapljic v večja zrna.
Ekonomske posledice
Poškodbe na drevju omogočijo vstopno mesto mikroorganizmom, ki lahko povzročajo nadaljnjo škodo z razvojem bolezni in znižanjem kakovosti lesa. Spomladanske poškodbe na listju lahko zaradi zmanjšane asimilacijske površine privedejo do manjšega prirastka. Skozi odprte rane, ki jih povzroči toča, rastlina nekontrolirano izgublja vodo in s tem lahko povzroči sušni stres na delu ali celi rastlini.
Obseg poškodbe
Obseg poškodb je odvisen od velikosti toče, lastnosti rastlinskega tkiva ter trajanja in intenzivnosti padavin. Značilne so poškodbe zgornjih delov tkiv ali vzdolž ene smeri pokončnih tkiv, kar je odvisno od smeri vetra. Vse rastline na prizadetem območju so podobno poškodovane. Poškodbe se pojavljajo na listju, poganjkih, vejah in skorji. Najbolj občutljive so vrste s tanjšimi listi in mlada drevesa, pri katerih pogosto prihaja do prelomov poganjkov in poškodb skorje.
Ukrep
Če je mogoče, skušamo zmanjšati preostale dejavnike, ki bi lahko povzročali stres. V drevesnicah in parkih lahko poškodovana drevesa med daljšimi sušnimi obdobji zalivamo, da si lažje opomorejo. V drevesnicah in vrtovih sveže rane čim prej po toči zaščitimo z generičnim fungicidom (npr. na osnovi bakra). Močno poškodovane predele lahko obrežemo. O dodatnih posegih se lahko posvetujemo z arboristom. V gozdovih je potrebna je predvsem odstranitev večjih odlomljenih vej v krošnjah dreves nad cestami in daljnovodi.
Opombe
Toča nastaja v nevihtnih oblakih tipa kumulonimbus, ki nastanejo zaradi dvigovanja toplega in vlažnega zraka. Za njen nastanek morajo oblaki vsebovati dovolj podhlajenih kapljic in temperature pod lediščem. V notranjosti oblaka pihajo močni vzgorniki, ki majhna ledena zrna nosijo navzgor. Tam se nanje oprijemajo podhlajene kapljice, ki pri stiku zmrznejo. Odebeljeno zrno nato začne padati, nakar ga vzgornik zopet ponese navzgor. Cikel se ponavlja, dokler zrna ne postanejo pretežka in padejo na tla kot toča.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Schubert Tim, 1991. Hail damage to plants. Plant Pathology Circular, 347.
Tabak Ž. M. 2023. Predstavitev letala Cessna 206 v konfiguraciji za protitočno obrambo. Diplomsko delo. Ljubljana.https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=148494
Duplišak M. 2016. Pojavljanje toče v Sloveniji in škoda v kmetijstvu. Diplomsko delo. Ljubljana. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=115729
Nebraska Forest Service. 2025. Trees and hail damage. University of Nebraska–Lincoln. https://nfs.unl.edu/news/trees-and-hail-damage/?utm_source=chatgpt.com
Arbor Hill Trees. (n.d.). Do trees recover from hail damage? https://arborhilltrees.com/blog/do-trees-recover-from-hail-damage/?utm_source=chatgpt.com (17. 9. 2025)
Kavčič T. 2026. Toča. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=245
Slikovno gradivo
na vrh strani