| Suša | Citiraj / avtor |
Ime dejavnika: Suša
Angleško ime: drought
Nemško ime: Trocknisschäden
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
Razširjenost
Suša povzroča akutno pomanjkanje vode. Posledično zmanjšuje produktivnost in preživetje dreves v številnih gozdnih ekosistemih po vsem svetu. Na evropskih tleh je suša med letoma 1987 in 2016 povzročila propad približno 500.000 ha gozdov.
V Sloveniji suša prizadene predvsem gozdove, ki uspevajo do 500 m nadmorske višine. Nad to mejo je navadno dovolj padavin in zračne vlage.
Ekonomske posledice
Suša je neposredno povezana z večjo požarno nevarnostjo ter splošnim upadom vitalnosti gozdov, kar povečuje njihovo ranljivost za napade drugih škodljivih organizmov. Vse našteto je povezano s povečanimi ekonomskimi tveganji pri gospodarjenju z gozdovi, ki se nanašajo na sanacije prizadetih površin, zmanjšano vrednostjo lesa in splošno nezmožnostjo doseganja želene vrednostne produkcije.
Obseg poškodbe
Obseg poškodbe je odvisen od trajanja in časa, v katerem se suša pojavi. Najbolj škodljive so spomladanske suše. Poletna suša vpliva na prirastek v naslednjem letu, pa tudi kasneje.
Odpornost gozdov na sušo se med posameznimi območji razlikuje, vendar večina težko kljubuje hudim in dolgotrajnim sušnim obdobjem.
Ukrep
S poseganjem v gozdove lahko prek uravnavanja gostote, zastrtosti, strukture in drevesne sestave sestojev pozitivno ali negativno vplivamo na njihovo zmožnosti prenašanja sušnega stresa. Redčenja sestojev izboljšajo njihovo odpornost in sposobnost okrevanja, najverjetneje zaradi večje razpoložljivosti vode v tleh.
Opombe
Suša je akutno pomankanje vode, ki povzroči motnjo ravnovesja med transpiracijo in sprejemanjem vode. Suša ovira drevesa v celotnem razvojnem ciklu, od kalitve semena, venenja, slabega semenjena, zmanjšanih prirastkov in dolgoročnega hiranja. Drevesa lahko sušni stres do neke mere prenesejo, kar je odvisno od rastišča, razvojne faze in drevesnih vrst. Najbolj izpostavljeno je drevje na prisojnih pobočjih in plitkih, kamnitih tleh. Občutljive so predvsem drevesne vrste s plitkim koreninskim sistemom. Mlajši sestoji in tisti, ki rastejo na vlažnih rastiščih, so bolj dovzetni na sušo. Na drugi strani pa imamo tudi odpornejše vrste na sušo, kot so robinija, bor, brest in rdeči hrast.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Brodrick P. G., Anderegg L. D. L., Asner, G. P. 2019. Forest drought resistance at large geographic scales. Geophysical Research Letters, 46 (5): 2752–2760. https://doi.org/10.1029/2018gl081108
Clark J. S., Iverson L., Woodall C. W., Allen C. D., Bell D. M., Bragg D. C., D’Amato A. W., Davis F. W., Hersh M. H., Ibanez I., Jackson S. T., Matthews S., Pederson N., Peters M., Schwartz M. W., Waring K. M., Zimmermann N. E. 2016. The impacts of increasing drought on forest dynamics, structure, and biodiversity in the United States. Global Change Biology, 22(7), 2329–2352. https://doi.org/10.1111/gcb.13160
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Ogris N. 2023. Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb (V4-2026). Aktivnost 3.1: Vpliv suše na hiranje bukve. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 20 str.
Williams A. P., Allen C. D., Macalady A. K., Griffin D., Woodhouse C. A., Meko D. M., Swetnam T. W., Rauscher S. A., Seager R., Grissino-Mayer H. D., Dean J. S., Cook E. R., Gangodagamage C., Cai M., McDowell N. G. 2012. Temperature as a potent driver of regional forest drought stress and tree mortality. Nature Climate Change, 3(3), 292–297. https://doi.org/10.1038/nclimate1693
Sohn J. A., Saha S., Bauhus J. 2016. Potential of forest thinning to mitigate drought stress: A meta-analysis. Forest Ecology and Management, 380, 261–273. https://doi.org/10.1016/j.foreco.2016.07.046
Kavčič T. 2026. Suša. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=249
Slikovno gradivo
na vrh strani