| Sončni ožig | Citiraj / avtor |
Ime dejavnika: Sonce
Angleško ime: sun scorch
Nemško ime: Sonnenbrandschäden
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: abiotske poškodbe
- Tip bolezni: poškodbe skorje in debla
Razširjenost
Poškodovanost zaradi sonca je lahko povezana s povečanim sevanjem ali pa spremembi v notranji strukturi sestojev, kar privede do spremembe osvetljenosti drevesnih tkiv. Opeklinam so podvrženi listavci in iglavci.
Morfologija
Ožgan je lahko le del tkiva, značilno pa je, da je poškodba obsežna in enakomerno porazdeljena. Poškodbe na deblih so najpogostejše na južnih in jugozahodnih predelih, ki so najbolj izpostavljeni soncu. Skorja lahko postane rdeča, oranžna, rumena, ali kakšne druge neobičajne barve. Skorja nato razpoka, postane grudičasta in se lušči na poškodovanih mestih. Poškodbe na listih so običajno simetrične, saj enakomerno napredujejo od robov lista proti sredini. Pogostejše so na zunanjih predelih krošnje. Kažejo se kot rjavo tkivo s klorotičnimi ali rdečkastimi pasovi in lahko spominjajo na izsušitve.
Ekonomske posledice
Največje škode zaradi sončnega ožiga se lahko pojavijo na prihranjenih drevesih po končni sečnji. Opekline lahko vplivajo na zmanjšanje prirastka, poškodovana območja pa pogosto predstavljajo vstopno mesto drugim škodljivim organizmom (lesnim trohnobam, npr. pri bukvi Schizophyllum commune in Trametes hirsuta).
Obseg poškodbe
Obseg poškodbe je odvisen od intenzitete sončnega sevanja, količine izpostavljenih tkiv in dovzetnosti drevesnih vrst. Najbolj občutljive so drevesne vrste s tankim lubjem (bukev, jelša, lipa, divji kostanj, smreka). Najpogosteje so prizadeta starejša drevesa na jugozahodnih legah, ki so po poseku sosednjih dreves postala izpostavljena.
Ukrep
V drevesnicah in parkih lahko občutljive vrste posadimo na vzhodno stran ali pa jih kako drugače mehansko zaščitimo. Debla lahko tudi pobarvamo z belo barvo. Najbolj občutljiva so drevesa, ki jih je prizadela suša, zato jim lahko pomagamo z zalivanjem.
V gozdovih je najbolj smotrno preventivno ukrepanje. Ko izvajamo gojitvene ukrepe moramo biti pozorni, da ne izpostavljamo občutljivih drevesnih vrst soncu. Predvsem južno in zahodno ležeče gozdne robove primerno oblikujemo in pospešujemo bolj odporne drevesne vrste.
Opombe
Poškodbe zaradi sonca, sončne opekline oziroma sončnega ožiga, se na drevesnih tkivih zgodijo zaradi sprememb v osvetljenosti. Sončne opekline nastanejo zaradi skrajnega segretja kambijske cone, kar povzroči delno odmrtje celic.
Do poškodb lahko pride tudi na senčnih listih, ki so bila prilagojena na skromne svetlobne razmere, nato pa so postala zaradi sečnje ali naravne mortalitete bližnjih dreves intenzivno osvetljena. Poškodbe so lahko akutne ali kronične. Za natančno določitev, ali je poškodba abiotskega ali biotskega izvora pa potrebujemo razumeti okoljske in ekološke razmere ožganih dreves.
Del rastline:
- deblo
- veja
- list/iglica
Gostitelji:
- Listavci: vrste s tanko skorjo
- Iglavci: vrste s tanko skorjo
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- pokanje in odpadanje skorje: na deblu v jugozahodnih legah, po poseku bližnjih dreves, ko zaradi skrajnega segretja, kambij odmre in se skorja oddeli od lesa
Campbell A. 1999. Abiotic injury to forest trees in Oregon.
Hammerschlag R., Sherald J., Kostka S. 1986. Shade tree leaf scorch. Arboriculture & Urban Forestry (AUF), 12(2), 38–43.
Hubert E. E. 1930. Forest-tree diseases caused by meteorological conditions. Monthly Weather Review, 58(11), 455–459.
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Pecknold P. C. 2016. Leaf Scorch of Trees and Shrubs.
Swift C. E., Jacobi W. R., Schomaker M., Leatherman D. A. 2002. Environmental disorders of woody plants. Colorado State University Cooperative Extension.
Kavčič T. 2026. Sonce. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=250
Slikovno gradivo
|
|
||
| Sončni ožig skorje: Stara poškodba sončnega ožiga skorje ja JZ strani debla (foto. Ogris Niki) |
na vrh strani