| Krvaveča krvoslojevka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Stereum sanguinolentum (Alb. & Schwein.) Fr. (1838)
Sinonim: Haematostereum sanguinolentum (Alb. & Schwein.) Pouzar (1959)
Angleško ime: bleeding conifer crust
Nemško ime: blutender Schichtpilz, Rotstreifigkeit: Fichte, Wundfäule: Fichte
Klasifikacija: Stereaceae, Russulales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: makroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit
Razširjenost
Pojavlja se praktično po celem svetu, kjer lahko najdemo iglavce. Pri nas je najpogostejši parazit ran iglavcev.
Morfologija
Trosnjaki izgledajo kot tanka in usnjata skorja, običajno debela manj kot 1 mm. So svetlejših bež in rumenkastih barv, ki s starostjo porjavijo. Na površju imajo drobne priležne dlačice, robove pa privihane navzgor. Kadar je trosnjakov več, se med seboj zlivajo in prekrivajo. V trosovnici (himenijski plasti) se nahajajo posebne hife, ki ob ranitvi izločajo rdeč sok, zaradi česar je dobila ime »krvaveča«.
Biologija
Vrsta izjemno hitro kolonizira gostitelja. Vanj prodira skozi odlomljene veje in poškodovano skorjo. Širjenje poteka z bazidiosporami, ki jih razširja veter od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Prenašajo jo lahko tudi lesne ose iz rodu Sirex. Najugodnejši pogoji za okužbo so vlažne, nekoliko hladnejše razmere (med 7 in 24 °C). Kolonizacija je uspešna predvsem takrat, ko površina gostitelja še ni bila napadena s strani drugih organizmov.
Hitrost širjenja trohnobe je odvisna od gostiteljskega drevesa, njegove lege ter velikosti in starosti rane. V Severni Ameriki se pri najbolj občutljivih iglavcih širi približno 12 cm na leto, medtem ko se lahko pri smreki v Evropi, zasajeni v nižinah, širi tudi do 40 cm na leto. Hitrost razkroja narašča z večanjem velikosti rane. Hitro se širi tudi takrat, ko je vstopno mesto okužbe na koreninskem vratu. Najdemo jo lahko skozi celo leto, najpogosteje pa v jeseni. Kot razkrojevalka ima predvsem v iglastih gozdovih pomembno ekološko vlogo pri kroženju snovi.
Naravni sovražniki
Vrsto lahko parazitira gliva Naematelia encephala (sinonim: Tremella encephala).
Ekonomske posledice
Trohnoba tehnično razvrednoti les in s tem zmanjša njegovo vrednost.
Obseg poškodbe
Povzroča belo in rjavo trohnobo iglavcev. Obarvanje lesa je odvisno od tega, katere sestavine lesa gliva razkraja. Pri beli trohnobi gliva primarno razgrajuje lignin, ki daje lesu temno barvo. Les postopoma izgublja trdnost, se mehča in svetli. Pri rjavi trohnobi pa se odvija pospešena razgradnja celuloznih verig (depolimerizacija), kar povzroča rjavo in krhko strukturo lesa. V tem primeru lignin ostaja ohranjen, les pa postane rjavordeč.
Poškodbo lahko nazorno vidimo na prečnem prerezu okuženega lesa, kjer vidimo okuženo in obarvano območje v sredici hloda. V Evropi je njena najpomembnejša gostiteljica smreka (Picea abies), pri kateri povzroča obsežno trohnobo tako živih dreves kot tudi skladiščenih hlodov.
Različne raziskave navajajo podatke o obsegih poškodb. Ponekod je trohnoba predstavljala približno 40 % volumna dreves. Drugod so navajali povprečne dolžine trohnobe, ki se gibajo med 2 –6,4 m. Obseg poškodbe bistveno vpliva na mehansko stabilnost sestojev.
Ukrep
Poškodbe je mogoče preprečiti preventivno s previdnostjo pri sečnji in spravilu dreves. Če kljub temu pride do poškodb, jih lahko oskrbimo z zaščitnim premazom. Najbolj so izpostavljene vrste s tankim lubjem (jelke in smreke), medtem ko so vrste z debelejšim lubjem (duglazija in cedra) bolje zaščitene.
Del rastline:
- deblo
Gostitelji:
- Iglavci
Razvojna faza:
- debeljak
Simptomi:
- trosišča: ploski, več centrimetrov veliki. V gladki trosovni plasti so posebne hife, ki ob ranitvi izločajo sok, ki na zraku pordeči
- trohnoba: bela in rjava
Možne zamenjave z:
- Stereum gausapatum: na hrastih
- Chondrostereum purpureum: pogosteje na listavcih
Callan B. E. 2024. Red heart rot (Stereum sanguinolentum). Natural Resources Canada, Canadian Forest Service. https://tidcf.nrcan.gc.ca/en/diseases-caused-by-pathogens/factsheet/418
Čermák P., Jankovský L., Glogar J. 2004. Progress of spreading Stereum sanguinolentum (Alb. et Schw.: Fr.) Fr. wound rot and its impact on the stability of spruce stands. Journal of forest science, 50(8), 360–365.
Davidson A. G., Etheridge D. E. 1963. Infection of balsam fir, Abies balsamea (L.) Mill., by Stereum sanguinolentum (Alb. and Schw. ex Fr.) Fr. Canadian Journal of Botany, 41 (6): 759–765. https://doi.org/10.1139/b63-063
EPPO. (b.l.). Stereum sanguinolentum. https://gd.eppo.int/taxon/STERSA (27. 11. 2025)
iNaturalist. (b.l.). Stereum sanguinolentum. https://www.inaturalist.org/taxa/118104-Stereum-sanguinolentum (3. 12. 2025)
NatureSpot. (b.l.). Bleeding Conifer Crust – Stereum sanguinolentum https://www.naturespot.org/species/bleeding-conifer-crust (3. 12. 2025)
Kavčič T. 2026. Stereum sanguinolentum. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=269
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Haematostereum sanguinolentum: Mladi in intenzivno rastoči trosnjaki krvaveče krvoslojevke. Trosnjak v sredini je ranjen, zato je značilno krvavo rdeče obarvan (foto. Jurc Dušan) | Haematostereum sanguinolentum: Trohnoba lesa, ki jo povzroči krvaveča krvoslojevka, je podobna rdeči trohnobi. Koluti so narejeni na vsak meter . Gliva je okužila drevo na višini 1 m skozi rano, ki jo je povzročila jelenjad z lupljenjem skorje (foto. Jurc Dušan) | Krvaveča krvoslojevka (Haematostereum sanguinolentum) na Picea abies: simptom, na smreki (foto. Kunca Andrej) |
|
|
|
|
| Krvaveča krvoslojevka (Haematostereum sanguinolentum) na Pseudotsuga menziesii: trosišče, na duglaziji (foto. Kunca Andrej) | Krvaveča slojevka: trosnjak pordeči na ranjenem mestu (foto. Jurc Dušan) |
Dodatne slike iz rod(ov) Haematostereum, Stereum. Št. slik:36 
na vrh strani