| Gozdni lesomor | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Serpula himantioides (Fr.) P. Karst. (1884)
Angleško ime: dry rot
Nemško ime: Wilder Hausschwamm
Klasifikacija: Serpulaceae, Boletales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost
Vrsta je bila najdena na vseh kontinentih, razen na Antarktiki.
Morfologija
Trosnjaki se razraščajo na površini lesa in močno variirajo v velikosti – od nekaj centimeterskih, pa vse do 40 cm. So tanka, ploščata in priležna. Imajo značilen bel rob in nagubano, satju podobno trosovnico (himenijsko plast), ki je rdečkasto-rjavih do sivih barv. Njihova površina je gladka in mehka. Meso je bledo in spužvasto, brez izrazitega vonja ali okusa. Če bi trosnjak pogledali od spodaj, bi opazili drobne pore, ki tvorijo mrežast vzorec. Trosi so gladki, eliptični, rumeni, v velikosti 9–11 × 5–5,5 μm.
Biologija
Gliva razgrajuje odmrl les iglavcev. Najpogosteje jo najdemo na vznožju dreves, od koder povzroča trohnenje osrednjega dela drevesa in korenin, medtem ko drevesa navzven ne kažejo znakov okužbe. Prepoznavanje prisotnosti trohnobe pogosto ni mogoče brez trosnjakov, ki so na živih drevesih redka. Običajno se pojavijo na podrtih drevesih v jesenskem času. Ko je okužba prisotna, trosnjakov pa ni, si lahko pomagamo z analizami izolatov čistih kultur micelija.
Vrsta ni enotna – predstavlja kompleks vrst, ki vključuje več skritih (kriptičnih) linij, ki se med seboj genetsko razlikujejo in se med seboj ne križajo. Zaradi podobnega videza trosnjakov je vrste znotraj tega kompleksa težko ločiti zgolj na podlagi morfologije. Genetske analize so pokazale, da jo sestavlja pet filogenetskih linij, ki se med seboj razlikujejo tako glede na geografsko razširjenost kot tudi na substrate, ki jih lahko razkrajajo. Ena linija je razširjena v Južni Ameriki, tri so pretežno severnoameriške, peta pa se pojavlja na večini kontinentov. Slednja je sposobna razkrajati širok spekter lesa kritosemenk in golosemenk, kar je omogočilo njeno širjenje po celem svetu.
Ekonomske posledice
Gliva z razbarvanjem in zmanjšano strukturno trdnostjo poslabša kakovost lesa, s čimer povzroča znatne ekonomske izgube.
Obseg poškodbe
Povzroča rjavo trohnobo jedrovine odmrlih smrek in ostalih iglavcev. Najdemo jo predvsem v naravi, občasno pa tudi na gradbenem lesu. Večji obseg poškodbe vpliva na mehansko stabilnost sestojev.
Ukrep
Hitra in natančna detekcija trohnobe je ključnega pomena za načrtovanje preventivnih ukrepov za zmanjšanje škode. Ker vrsta povzroča trohnobo, je priporočljivo redno pregledovanje urbanega drevja in morebitnega odstranjevanja okuženih dreves z namenom zagotavljanja varnosti za ljudi in njihovo lastnino.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Možne zamenjave z:
Carlsen T., Engh I. B., Decock C., Rajchenberg M., Kauserud H. 2010. Multiple cryptic species with divergent substrate affinities in the Serpula himantioides species complex. Fungal Biology, 115(1), 54–61. https://doi.org/10.1016/j.funbio.2010.10.004
CROmushrooms, (b.l.). Serpula himantioides — pregled vrste. https://www.cromushrooms.eu/pregled-vrsta/1190-gljive/fungi/basidiomycota/razred-agaricomycetes/boletales/porodica-serpulaceae/rod-serpula/pregled-vrsta?option=com_content&view=article&id=4377&utm_source=chatgpt.com (5. 12. 2025)
Haraguchi R., Hirao T., Yamada T. 2022. Detection and quantification of Serpula himantioides in the wood of Chamaecyparis pisifera Butt rot trees by real-time PCR. Forests, 13(9), 1429. https://doi.org/10.3390/f13091429
Haraguchi R., Hirao T., Yamada T. 2024. Occurrence and characteristics of Serpula himantioides fruiting bodies on living trees in Japan. Journal of Fungi, 10(8), 572. https://doi.org/10.3390/jof10080572
Kavčič T. 2026. Serpula himantioides. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=270
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Serpula. Št. slik:4 
na vrh strani