| Listna svetlikavost, škrlatni skladovec | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar (1959)
Sinonim: Stereum purpureum Pers. (1794)
Angleško ime: silver leaf disease
Nemško ime: Silberglanz: Obstgehölze, violetter Knorpelschichtpilz, violetter Schichtpilz
Klasifikacija: Cyphellaceae, Agaricales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: makroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit
Razširjenost
Vrsta je prisotna na vseh kontinentih (razen Antarktike), kjer so prisotni njeni gostitelji. Najpogostejša je v zmernem pasu severne poloble. Bolezen je pomembna v državah kot so Nova Zelandija, Združene države Amerike (Washington in Oregon), Čile, Avstralija, Francija, Poljska, Latvija, Norveška in druge evropske države.
Morfologija
Trosnjaki se pogosto pojavljajo kot tanka, skorjasta prevleka na lesu, ki lahko spominja na obliž. Robovi so lahko rahlo privihani. Običajno so tanki in široki do približno tri centimetre. Beta ni, saj so trosnjaki neposredno priraščeni na lesno tkivo. Sprva so živo vijolične (škrlatne) barve, tekom rasti pa sivijo in postajajo prekriti z belkastimi dlačicami. Po tednu ali dveh se posušijo in postanejo krhki, sivo-rjave ali bež barve. Trosovnica se nahaja na površini trosnjaka. Trosi so skoraj okroglasti (5–8 × 3–4 µm). Trosni prah je belkaste barve. Meso je žilavo in ima gumijasto teksturo. Sprva je sivkasto, kasneje pa postane rjavkasto. Ima vonj po plesni in je brez značilnega okusa.
Biologija
Gliva v naravi pogosto razkraja odmrli les listavcev. V drevo lahko prodre skozi rane. Najdemo jo v listnatih gozdovih, na sadnem drevju v sadovnjakih ter na štorih in ostalih odmrlih delih dreves. Občasno lahko okuži tudi iglavce, predvsem jelko in smreko.
Bazidiospore vstopajo v ksilem, kjer ostanejo blizu površja ranjenega tkiva. Za kalitev spor je potrebna voda, optimalna temperatura za rast pa je okoli 26 °C. Gliva ima razvit encimski sistem za razgradnjo lesnih komponent, s pomočjo katerih prodira skozi celične stene in povzroča belo trohnobo. Hife se razraščajo po ksilemu, povzročajo razbarvanje jedrovine in sčasoma zamašijo prevodne sisteme. Micelij izloča toksine, ki potujejo po prevodnem sistemu do listja, kjer povzročijo, da se povrhnjica lista loči od stebričastega (palisadnega) tkiva. Listje posledično dobi značilen srebrn lesk, kar je običajno vidno nekaj let po okužbi. Na odmrlem lesu razvije gliva vijoličaste, skorjaste trosnjake, ki ob visoki zračni vlagi in zmernih temperaturah sproščajo spore.
Za okužbo so najbolj ranljivi gozdovi s poškodovanimi drevesi, ugodnimi okoljskimi razmerami za širjenje okužbe in kjer je prisotna velika količina bazidiospor iz trosnjakov na lesnih ostankih (npr. po sečnji ali ujmah).
Analiza herbarijskih vzorcev iz Kanade in ZDA je pokazala, da se vrsta najpogosteje pojavlja na gostiteljih iz družine Betulaceae (45 %), Salicaceae (20 %) in Rosaceae (11 %). Manjša pojavnost je bila ugotovljena na gostiteljih iz družin Fagaceae (6 %), Aceraceae (4 %) in Ulmaceae (3 %).
Ekonomske posledice
Ekonomsko škodo povzroča predvsem v sadjarstvu, ker okužuje sadna drevesa skozi rane. Še posebej občutljiva so vrste iz rodu Prunus. Okužena drevesa imajo lahko med 40–50 % slabši obrod kot zdrava drevesa. Na Novi Zelandiji predstavlja glavni vzrok za odmiranje dreves breskev in nektarin.
Obseg poškodbe
Povzroča belo trohnobo v jedrovini, kasneje tudi v beljavi in lubju. Okužene veje lahko odmrejo še v istem letu. Pri okužbi sadnega drevja ugotavljajo približno 40 % zmanjšanje pridelka. Bolezen lahko povzroči tudi odmrtje celega drevesa.
Ukrep
Navodila za ukrepanje ob najdbi ŠO. 200–4000 znakov s presledki. Po potrebi ločimo ukrepe za drevesnice, gozdove in vrtove/parke.
V gozdovih je pomembno predvsem zmanjševanje poškodb sestojev ob sečnji in spravilu, spremljanje oslabljenih sestojev in pravočasno odstranjevanje okuženih ali odmirajočih dreves.
V sadjarstvu lahko okužbe preprečujemo z obrezovanjem dreves v suhem vremenu, s čimer zmanjšamo verjetnost okužbe. Kjer je smiselno, lahko rane zaščitimo s premazi.
Opombe
Glivo lahko uporabljamo kot biocid – sredstvo za omejevanje rasti listavcev. Nanašamo jo lahko na sveže posekane panje, kjer povzroča razkroj lesa in s tem učinkovito preprečuje ponovno odganjanje.
Nedavno je bil opisan prvi primer okužbe z glivo C. purpureum pri človeku. Šlo je za mikologa iz Indije, ki je pri delu prihajal v stik z različnimi rastlinskimi patogeni. Okužba se je razvila v predelu vratu, pri čemer je bil ugotovljen paratrahealni absces.
Del rastline:
- deblo
- veja
Gostitelji:
- Listavci
Razvojna faza:
- debeljak
- mrtev les
Simptomi:
- trosišča: trosnjaki zrastejo na mrtvem lesu, so kožnati, konzolne oblike. Na zgornji strani sivi, na spodnji strani pa vijoličaste barve.
- trohnoba: bela, najprej v jedrovini, potem še v beljavi in lubju
- sušenje: odmirajo posamezne veje, lahko tudi cela drevesa
- sprememba barve: listje dobi srebrn lesk, ki je posledica delovanja toksinov glive, ki povzročijo, da se povrnjica lista loči od palisadnega tkiva
Možne zamenjave z:
- Stereum hirsutum
EPPO (b.l.). Chondrostereum purpureum. https://gd.eppo.int/taxon/STERPU (26. 3. 2026)
GIBF (b.l.). Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar. https://www.gbif.org/species/2532944 (26. 3. 2026)
Gobarsko društvo Lisička Maribor (b.l.). Chondrostereum purpureum, škrlatni skladovec. https://www.gobe.si/Gobe/ChondrostereumPurpureum (26. 3. 2026)
Grinbergs D., Chilian J., Hahn C., Reyes M., Isla M., France A., Børve J. 2021. Silverleaf (Chondrostereum purpureum) effects on japanese plum (Prunus salicina). Plants, 10(12), 2777. https://doi.org/10.3390/plants10122777
Hamberg L., Saksa T., Hantula J. 2020. Role and function of Chondrostereum purpureum in biocontrol of trees. Applied Microbiology and Biotechnology, 105(2): 431–440. https://doi.org/10.1007/s00253-020-11053-5
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Setliff E. C. 2002. The wound pathogen Chondrostereum purpureum, its history and incidence on trees in North America. Australian Journal of Botany, 50(5): 645–651. https://doi.org/10.1071/bt01058
Spiers A. G., Hopcroft, D. H., 1988. Factors affecting Chondrostereum purpureum infection of Salix. European Journal of Forest Pathology, 18(5), 257–278. https://doi.org/10.1111/j.1439-0329.1988.tb00214.x
Suvvari T. K., Mohanty A., Kuppili S., Kandi V. R., Padhi B. K., Sah S., Sah R. 2023. A fungus among us: The strange tale of Chondrostereum Purpureum - A plant pathogen that found a new home in humans: A correspondence. New Microbes and New Infections, 53, 101143. https://doi.org/10.1016/j.nmni.2023.101143
Kavčič T. 2026. Chondrostereum purpureum. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=284
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Chondrostereum purpureum: Chondrostereum purpureum (foto. Trnkoczy Amadej) | Chondrostereum purpureum: gliva (foto. Rot Bojan) | Škrlatni skladovec (Chondrostereum purpureum): trosišče (foto. O'Brien Joseph) |
Dodatne slike iz rod(ov) Chondrostereum, Stereum. Št. slik:30 
na vrh strani