| Nečedna bolgarka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Bulgaria inquinans (Pers.) Fr. (1822)
Sinonim: Bulgaria polymorpha Oeder ex Wettst.
Angleško ime: Black Bulgar, Bachelor's buttons, Rubber buttons
Nemško ime: Schmutzbecherling
Klasifikacija: Bulgariaceae, Leotiales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit
Razširjenost
Vrsta je razširjena po celotni Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Pri nas je najpogosteje zabeležena v jugovzhodnem in osrednjem predelu države. Pojavlja se na odmrlem bukovem in hrastovem lesu.
Morfologija
Trosnjaki imajo ploščato in bleščeče površje, obarvano črno do temno rjavo. Veliki so od 1 do 3 cm, z bazalnim delom pa so pritrjeni v skorjo. Mlajši trosnjaki imajo zavihane robove, nato se sploščijo, nazadnje pa postanejo zgubanih oblik. Rastejo v skupinah ali posamezno. Trosnjaki se včasih zožijo v bet, običajno pa so brez njega. V trosni plasti imajo vzporedno razmeščene aske z dvema oblikama askospor: štiri večje, temno obarvane, ledvičastih oblik ter štiri manjše, brezbarvne. Obe vrsti askospor lahko kalita. Če se gobe dotaknemo, se nam bodo prsti obarvali temno.
Biologija
Med zaprtotrosnicami je najpogostejša gliva, ki naseljuje mrtev hrastov les. V osnovi je vrsta saprofit, lahko pa postane tudi fakultativni parazit. Trosnjaki se pojavljajo pozno jeseni, čez zimo in do spomladi. Gliva je pleomorfna, saj lahko tvori spolne (askospore) in nespolne spore (konidije). Askospore so sposobne neposredno okužiti hrastov les. Tvorba konidijev je odvisna od razpoložljivosti hranil: kadar jih je malo, nastajajo konidiji, ob zadostni količini hranil pa se razvije micelij. Micelij se nato po lesu širi s pomočjo encimskega delovanja. Hife prodirajo v lesna tkiva in razgrajujejo lignin.
Ekonomske posledice
Vrsta se lahko obnaša tudi kot fakultativni parazit, ki z razkrojem tehnično razvrednoti les.
Obseg poškodbe
Obseg poškodbe je odvisen predvsem od vitalnosti dreves in prisotnosti odmrlega tkiva. Najbolj so izpostavljena starejša in oslabljena drevesa, med tem ko je tveganje za mlada, vitalna drevesa zelo majhno.
Ukrep
Preventivno lahko ukrepamo s pravočasno sečnjo pred upadom vitalnosti. V primeru abiotske poškodbe sestoja se lahko odločimo za predčasno uvajanje sestoja v obnovo.
Opombe
Gliva spada med zaprtotrosnice. Nekatere raziskave nakazujejo na njen potencialen probiotični in antioksidativen učinek, pa tudi sposobnost boja proti malariji in krepitvi imunskega sistema.
V Angliji so zabeležili primer starega bukovega sestoja, ki ga je po obvejevanju prizadela bolezen. Nekaj dreves je odmrlo, številna pa so bila poškodovana. Po lubju se je iztekal temen in gost izcedek, ki je povzročal širjenje bolezni po deblu navzdol. Na drevesih je bilo opaznih veliko trosnjakov nečedne bolgarke. Med skorjo in lesom so našli rumen micelij, iz katerega so uspešno naredili izolacijo in potrdili prisotnost Bulgarie inquinans. Nadaljnje raziskave so pokazale, da se gliva lahko širi iz odmrlih predelov na sosednja živa tkiva in tako postave nevaren fakultativen parazit na starejših in oslabljenih drevesih.
Del rastline:
- deblo
Gostitelji:
- Quercus
- Fagus
Razvojna faza:
- debeljak
Simptomi:
- trosišča: 1-3 cm veliki, galertasti, v šopih, z bazalnim delom pritrjeni na skorjo. Zgornja stran je črna do rjavočrna.
- trohnoba: bela
Bi H., Gao T., Li Z., Ji L., Yang W., Iteku B. J., Zhou Y. 2013. Structural elucidation and antioxidant activity of a water-soluble polysaccharide from the fruit bodies of Bulgaria inquinans (Fries). Food chemistry, 138(2–3), 1470–1475.
Bi H., Han H., Li Z., Ni W., Chen Y., Zhu J., Zhou Y., et. al. 2011. A water‐soluble polysaccharide from the fruit bodies of Bulgaria inquinans (Fries) and its anti‐malarial activity. Evidence‐Based Complementary and Alternative Medicine, 2011(1), 973460.
Biffen R. H. 1901. On the biology of Bulgaria polymorpha, Wett. Annals of Botany, 15(57), 119-134.
Gobarsko društvo Lisička Maribor, 2023. Bulgaria inquinans, nečedna bolgarka. Pridobljeno 7. oktobra 2025, z https://www.gobe.si/Gobe/BulgariaInquinans
Jože M. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Sang H., Xie Y., Su X., Zhang M., Zhang Y., Liu K., Wang J. 2020. Mushroom Bulgaria inquinans modulates host immunological response and gut microbiota in mice. Frontiers in Nutrition, 7, 144.
Tabor R. J., Barratt K. 1917. On a disease of the beech caused by Bulgaria polymorpha wett. Annals of Applied Biology, 4(1–2), 20–27. https://doi.org/10.1111/j.1744-7348.1917.tb05900.x
Kavčič T. 2026. Bulgaria inquinans. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=285
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Nečedna bolgarka: trosnjaki na hrastu (foto. Jurc Dušan) | Nečedna bolgarka: trosnjaki nečedne bolgarke, ki rastejo v skupinah (foto. Björn S) | Trosnjaki nečedne bolgarke: trosnjaki različnih velikostih imajo ploščate in gladke zgornje površine z zavihanimi robovi (foto. Hans-Günter Wagner) |
|
|
||
| Trosnjaki nečedne bolgarke na sveže posekanem hrastu v Nemčiji: nagrbančena trosovnica (himenij) svetlejše rjave barve (foto. Voekler T.) |
na vrh strani