| Zimska panjevka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Flammulina velutipes (Curtis) Singer (1951)
Sinonim: Flammulina velutipes var. lactea (Quél.) Bas (1983); Agaricus velutipes Curtis (1782); Collybia velutipes (Curtis) P. Kumm. (1871); Flammulina velutipes f. pygmaea (Quel.) Bas; Flammulina velutipes var. velutipes (Curtis) Singer (1951)
Angleško ime: velvet shank, wild enokii
Nemško ime: Samtfuß, Samtfußrübling
Klasifikacija: Physalacriaceae, Agaricales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: makroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit
Razširjenost
Vrsta je razširjena po celem svetu.
Morfologija
Trosnjaki v obliki gob rastejo v gostih šopih. Njihovi klobuki so veliki med 3–6 cm in so rumenih barv kot cvetlični med. V središču so rjavkasti. V vlažnem vremenu postanejo lepljivi, na obrobju pa imajo drobne zareze. Meso je rumenkasto, nekoliko žilavo, brez posebnega vonja in okusa. Vrsto lahko prepoznamo po kosmatem in žametnem betu, ki je sprva rumenkasto okrast, sčasoma pa postane črn. Dnišče beta je razširjeno in temnejših barv, proti vrhu pa postaja rumenkasto rdeč. Običajno je visok okoli 3–7 cm, debel 4–6 mm, valjast in votel. Lističi v trosovnici so sprva belkasti, sčasoma pa postanejo enake barve kot klobuk. So široki, redki in razmeroma debeli. Trosi so elipsasti in gladki, velikosti 8–9 × 4,5–6 µm. Trosni prah je bel. Iz poškodovanih gob se cedi rdeča tekočina. Med skorji in lesom trohnečega lesa lahko najdemo značilne rizomorfe (splete hif v obliki nekaj milimetrov debelih vrvic), ki služijo širjenju glive.
Biologija
V naravi jo najdemo predvsem kot razkrojevalko odmrlega in oslabljenega lesa številnih vrst listavcev. Trosnjaki rastejo v hladnem delu leta na panjih, koreninah in na stoječem odmrlem lesu.
Raziskava razkroja brestov, ki so odmrli zaradi holandske brestove bolezni (Ophiostoma ulmi) je pokazala, da je F. velutipes povzročila razkroj in obarvanje lesa pri večini dreves, ki so odmrla pred več kot dvema letoma.
Gobe so sicer užitne, vendar je njihovo pretirano uživanje lahko škodljivo. Na Kitajskem in Japonskem jo uspešno gojijo za prehranske namene. Za njeno gojenje je najbolj primeren substrat iz lesnih odpadkov z dodanimi pšeničnimi otrobi, z vlažnostjo 125–150 % in temperaturo 25 °C.
Obseg poškodbe
V beljavi povzroča rumenkasto-belo luknjičasto trohnobo.
Ukrep
Ob najdbi ni potrebno ukrepati.
Opombe
Zimska panjevka je poznana po svojih zdravilnih učinkovinah, zlasti polisaharidih, katerih kompleksna zgradba se razlikuje glede na geografski izvor. Te bioaktivne spojine delujejo antioksidativno, protivnetno in protitumorsko, izboljšujejo spomin in ščitijo jetra. Njihove lastnosti so odvisne od uporabljene metode ekstrakcije in čiščenja.
Del rastline:
- deblo
- korenina
Gostitelji:
- Tilia
- Platanus
- Salix
- Aesculus
- Ulmus
- Listavci
Razvojna faza:
- debeljak
Simptomi:
- trosišča: trosnjaki v obliki gob z klobukom in pecljem, zrastejo pozimi v gostih šopih na panjih ali koreninah ali na odmrlih delih debla. Klobuk je zgoraj rumenkast in sluzast. Pecelj je v zgornjem delu rumenkast, v spodnjem črnkast in pokrit s temnimi dlačicami
- trohnoba: rumenkastobela, luknjičasta, predvsem v beljavi
- rizomorf: med lubjem in lesom
Možne zamenjave z:
- Flammulina populicola: Najdemo jo predvsem na trepetliki in drugih topolih.
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Kuo M. 2024. http://www.mushroomexpert.com/flammulina_velutipes.htm (20. 1. 2026)
Wang Y., Zhang H., 2020. Advances in the extraction, purification, structural-property relationships and bioactive molecular mechanism of Flammulina velutipes polysaccharides: A review. International Journal of Biological Macromolecules, 167, 528–538. https://doi.org/10.1016/j.ijbiomac.2020.11.208
Yuliana N. D., Saraswati H., Regiyana Y., Nora A., Hutabarat D. J. C., Lioe H. N. 2024. Advances in metabolomics to optimize quality parameters of culinary mushrooms. Trends in Food Science & Technology, 145, 104378. https://doi.org/10.1016/j.tifs.2024.104378
Baidwan H. K. 1987. Studies on the fungus Flammulina velutipes. http://knowledgecommons.lakeheadu.ca/handle/2453/969 (2. 3. 2026).
Gibbs J. N., Gulliver C. C. 1977. Fungal decay of dead elms. Forest Pathology, 7(4), 193–200. https://doi.org/10.1111/j.1439-0329.1977.tb00580.x
Kavčič T. 2026. Flammulina velutipes. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=290
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Flammulina velutipes: Flammulina velutipes (foto. Trnkoczy Amadej) | Flammulina velutipes: Flammulina velutipes (foto. Trnkoczy Amadej) | Flammulina velutipes: gliva (foto. Rot Bojan) |
|
|
|
|
| Flammulina velutipes: gliva (foto. Rot Bojan) | Flammulina velutipes: gliva (foto. Rot Bojan) | Flammulina velutipes: gliva (foto. Rot Bojan) |
|
|
|
|
| Zimska panjevka: izrašča iz rane na hibiskusu (foto. Jurc Dušan) | Zimska panjevka (Flammulina velutipes) na Ulmus spp.: trosišče, na brestu (foto. Kunca Andrej) | Zimska panjevka (Flammulina velutipes) na Ulmus spp.: trosišče, na brestu (foto. Kunca Andrej) |
Dodatne slike iz rod(ov) Agaricus, Collybia, Flammulina. Št. slik:15 
na vrh strani