| Bukov ostrigar, pozni školjkar, zimski ostrigar | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Pleurotus ostreatus (Jacq.) Quél. (1871)
Sinonim: Agaricus ostreatus Jacq. (1774); Pleurotus salignus (Schrad.) P. Kumm. (1871)
Angleško ime: oyster fungus, oyster mushroom
Nemško ime: Austernpilze
Klasifikacija: Pleurotaceae, Agaricales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: makroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit
Razširjenost
Vrsta je razširjena v zmernem in subtropskem pasu severne poloble.
Morfologija
Prepoznamo jo po sivih do sivo rjavih trosnjakih značilnih školjkastih obliki. Klobuk je velik od štiri do deset centimetrov. Sprva je izbočen, nato pa postaja vse bolj školjkaste oblike. Njegov rob je sprva zavihan navznoter, kasneje pa se izravna in postane valovit. Bet je bolj ali manj stranski, včasih zelo kratek, ali pa tudi odsoten. Bet je valjaste oblike, poln, proti dnišču postane tanjši. Trosovnica ima goste liste belkastih barv. Meso je belo in trdno, prijetnega vonja in okusa. S starostjo postane žilavo. Trosi (8–11 × 3–4 µm) so gladki, vretenastih oblik. Trosni prah je bel z odtenkom lile.
Biologija
Precej pogosta saprofitna vrsta najraje raste na bukovih štorih, vendar jo lahko najdemo tudi na drugih gostiteljih. Klobuki rastejo eden nad drugim pozno jeseni in pozimi, pa tudi spomladi. Rast trosnjakov izzove temperaturni šok, ko temperatura pade pod 15 °C. Sicer vrsti najbolj ustrezajo temperature 27 °C in vlažnost lesa med 60 in 80 %. V takih razmerah lahko prirašča tudi po 7,5 mm na dan. Slabo prenaša sušo.
Naravni sovražniki
Raziskane so predvsem bolezni, ki vrsto ogrožajo pri gojenju. Mednje spadajo bakterijske bolezni (Pseudomonas tolaasii, Pseudomonas reactans, Pantoea sp., Ewingella americana), glivične bolezni (zelena plesen rodu Trichoderma, Lecanicillium fungicola) in virusne bolezni (die-back in “La France”), ki lahko povzročijo velike izgube pridelka.
Ekonomske posledice
Na konstrukcijskem lesu ne povzroča težav, vse pogostejša pa je na vezanih in ivernih ploščah, zaradi česar je postala standardna gliva za testiranje odpornosti ivernih in OSB plošč proti trohnenju.
Obseg poškodbe
Gliva povzroča belo trohnobo in je poznana po učinkovitem razgrajevanju lignina. Vrsta razgrajuje vse glavne komponentne celičnih sten lesa hkrati (celulozo, hemiceluloze, lignin). V vzorcih hrastovega lesa, ki so bili izpostavljeni P. ostreatus 60 dni, je bilo opaziti približno 10 % izgubo mase lesa, kar nakazuje na razkroj lesa.
Ukrep
Ker vrsta povzroča trohnobo, je priporočljivo redno pregledovanje urbanega drevja in morebitnega odstranjevanja okuženih dreves z namenom zagotavljanja varnosti za ljudi in njihovo lastnino.
Opombe
Gliva je vsestranska in užitna. Je relativno enostavna za gojenje na lesenem hlodu, žagovini ali slami. Zaradi dobrega okusa je vrsta zelo priljubljena v kulinariki, njen specifičen okus pa je v veliki meri odvisen od substrata, na katerem raste. Micelij ima tudi sposobnost mikoremediacije zemlje, deluje kot odličen biofilter ali celo biokontrolni agent. Z okužbo svežih štorov bi lahko preprečili ali omejevali neželene okužbe s parazitskimi glivami kot je npr. mraznica. Vrsta izkazuje tudi zdravilne lastnosti (uravnavanje krvnega tlaka, zniževanje holesterola in sladkorja v krvi…).
Del rastline:
- deblo
Gostitelji:
- Fagus
- Tilia
- Salix
- Populus
Razvojna faza:
- debeljak
Simptomi:
- trosišča: trosnjaki zrastejo na deblu ali panju, so mesnati, brez beta ali s kratkim betom, ekscentričen in dlakav. Klobuk je na zgornji strani rumen do siv. Lističi so bele barve in segajo v bet
- trohnoba: bela, v jedrovini in beljavi
Možne zamenjave z:
- Pleurotus pulmonarius: Vrsti sta si zelo podobni.
- Omphalotus olearius: Je močnih oranžno rjavih barv, klobuk je lijaste oblike. Raste na hrastu in kostanju poleti in jeseni.
- Pleurotus cornucopiae: Raste poleti in jeseni, zaradi česar obstaja še večje verjetnost, da ga zamenjamo s strupenim oljkovim livkarjem.
Bari E., Karim M., Oladi R., Ghanbary M. a. T., Daryaei M. G., Schmidt O., Benz J. P., Emaminasab M. 2017. A comparison between decay patterns of the white‐rot fungus Pleurotus ostreatus in chestnut–leaved oak (Quercus castaneifolia) shows predominantly simultaneous attack bothin vivoandin vitro. Forest Pathology 47(4). https://doi.org/10.1111/efp.12338
Bari E., Nazarnezhad N., Kazemi S. M., Ghanbary M. a. T., Mohebby B., Schmidt O., Clausen C. A. 2015. Comparison between degradation capabilities of the white rot fungi Pleurotus ostreatus and Trametes versicolor in beech wood. International Biodeterioration & Biodegradation, 104, 231–237. https://doi.org/10.1016/j.ibiod.2015.03.033
Bellettini M. B., Bellettini S., Fiorda F. A., Pedro A. C., Bach F., Fabela-Morón M. F., Hoffmann-Ribani R., 2017. Diseases and pests noxious to Pleurotus spp. mushroom crops. Revista Argentina De Microbiología, 50(2), 216–226. https://doi.org/10.1016/j.ram.2017.08.007
Gobarsko društvo Lisička Maribor, 2023. Pleurotus ostreatus, bukov ostrigar. https://www.gobe.si/Gobe/PleurotusOstreatus (6. 1. 2026)
Humar M. 2008. Bukov ostrigar. Les 60, 9. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=73933 (6. 1. 2026)
Kavčič T. 2026. Pleurotus ostreatus. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=291
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus): trosišče (foto. Kunca Andrej) | Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) na Fagus sylvatica: trosišče, na bukvi (foto. Kunca Andrej) | Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) na Quercus phellos: trosišče, na Quercus phellos (foto. Leininger Theodor D.) |
|
|
||
| Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) na Salix spp.: trosišče, na vrbi (foto. Kunca Andrej) |
Dodatne slike iz rod(ov) Agaricus, Pleurotus. Št. slik:12 
na vrh strani