| Žvepleni lepoluknjičar | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill (1920)
Sinonim: Boletus sulphureus Bull. (1789); Polyporus imbricatus (Bull.) Fr. (1821); Polyporus sulphureus (Bull.) Fr. (1821)
Angleško ime: chicken of the woods, sulphur polypore
Nemško ime: Schwefelporling
Klasifikacija: Fomitopsidaceae, Polyporales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: makroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: fakultativen parazit
Razširjenost
Vrsta je razširjena v Evropi, Aziji, južni Afriki ter v Severni in Južni Ameriki.
Morfologija
Trosnjaki so živo rumene do oranžne barve. Izraščajo neposredno iz debla (beta ni), njihova oblika spominja na školjko. Rastejo lahko eden nad drugim ali pa se stransko zraščajo. V širino merijo 10–30 cm ali več, njihova debelina je 1–5 cm, so mesnati, gladki, z zaobljenim robom. Trosovnica je prav tako rumene barve in ima drobne okrogle ali labirintne luknjice. Cevke so dolge 2–5 mm. Meso je sprva belo in sočno, s starostjo pa porumeni, otrdi, postane lomljivo in dobi grenko kiselkast okus. Trosi imajo tanke stene, so elipsastih oblik in velikosti 5–7,5 × 3,5–5 µm. Trosni prah je belkast.
Biologija
Vrsto najpogosteje vidimo na sadnem drevju in drugih listavcih. Raste na živem in odmrlem drevju, zaradi česar je parazit in saprofit. Trosnjaki rastejo na drevesu od zgodnje pomladi do jeseni in hitro propadejo. Pojavijo se dolgo časa po okužbi, ko že v drevesu povzroči obsežne poškodbe.
Ekonomske posledice
Gliva s svojim delovanjem poslabša mehanske lastnosti lesa in tehnično razvrednoti les.
Obseg poškodbe
Povzroča rjavo trohnobo v jedrovini. Gliva s svojimi encimi razkraja celulozo, les pa se zaradi presežka lignina obarva rjavo.
Ukrep
Ker vrsta povzroča trohnobo, je priporočljivo redno pregledovanje urbanega drevja in morebitnega odstranjevanja okuženih dreves z namenom zagotavljanja varnosti za ljudi in njihovo lastnino.
Del rastline:
- deblo
Gostitelji:
- Quercus
- Carpinus
- Fagus
- Acer
- Fraxinus
- Alnus
- Castanea
- Pyrus
- Larix
- Prunus
Razvojna faza:
- debeljak
Simptomi:
- trosišča: trosnjaki so 40 cm veliki, žveplenorumeni, konzolasti. Pojavijo se na deblu v različnih višinah, eden nad drugim. Čas pojavljanja: maj-junij. Trosnjaki so mehki, mesnati, ploščati in valoviti, enoletni. Pore v trosovnici so okrogle
- trohnoba: rjava, v jedrovini
Možne zamenjave z:
- Climacocystis borealis: najdemo jo na lesu iglavcev, predvsem v višjih legah
- Sarcodontia spumea: po površini je dlakava, meso je belkasto in drobljivo
First nature, (b.l.). Laetiporus sulphureus (Bull.) Murrill - Chicken-of-the-Woods. https://www.first-nature.com/fungi/laetiporus-sulphureus.php (7. 1. 2026)
Gobarsko društvo Lisička Maribor, (b.l.). Laetiporus sulphureus, žvepleni lepoluknjičar. https://www.gobe.si/Gobe/LaetiporusSulphureus (7. 1. 2026)
Gründemann C., Reinhardt J. K., Lindequist U. 2019. European medicinal mushrooms: Do they have potential for modern medicine? – An update. Phytomedicine, 66, 153131. https://doi.org/10.1016/j.phymed.2019.153131
Kuo M. 2017. Laetiporus sulphureus. http://www.mushroomexpert.com/laetiporus_sulphureus.html (7. 1. 2026)
Kavčič T. 2026. Laetiporus sulphureus. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=292
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Laetiporus sulphureus: gliva (foto. Rot Bojan) | Laetiporus sulphureus: gliva (foto. Rot Bojan) | Laetiporus sulphureus: gliva (foto. Rot Bojan) |
|
|
|
|
| Žvepleni lepoluknjičar: trosnjaki na odmrlem dobu (foto. Jurc Dušan) | Žvepleni lepoluknjičar: trosnjaki na odmrlem dobu (foto. Ogris Niki) | Žvepleni lepoluknjičar: trosnjaki od blizu (foto. Jurc Dušan) |
|
|
||
| Žvepleni lepoluknjičar (Laetiporus sulphureus) na Prunus spp.: trosišče, na Prunus spp. (foto. Kunca Andrej) |
Dodatne slike iz rod(ov) Boletus, Laetiporus, Polyporus. Št. slik:83 
na vrh strani