| Brezova kresilača, brezova odpadljivka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Fomitopsis betulina (Bull.) B.K. Cui, M.L. Han & Y.C. Dai (2016)
Sinonim: Polyporus betulinus (Bull.) Fr. (1815); Fomitopsis betulina; Piptoporus betulinus (Bull.) P. Karst. (1881)
Angleško ime: birch polypore, razor strop fungus
Nemško ime: Der Birkenporling
Klasifikacija: Fomitopsidaceae, Polyporales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost
Vrsta je razširjena v zmernem pasu severne poloble. Prisotna je tudi v Južni Ameriki.
Morfologija
Trosnjaki izraščajo neposredno iz debla. Običajno so ledvičastih oblik, široki med 4 in 20 cm in debeli približno 6 cm. Sprva so svetlejših barv, kasneje pa posivijo in porjavijo. Pogosto so lisasti. Njihova površina je gladka in tanka. Vrhnjo plast lahko olupimo. Robovi so zaokroženi in topi, včasih tudi valoviti. Meso je belo, mehko in plutasto. Nima značilnega vonja, lahko pa je kiselkastega in grenkega okusa. Trosovnica je sestavljena iz majhnih belih luknjic. Te so sprva bele, kasneje pa lahko porjavijo. Trosi so cilindrični in gladki (4,5–6 × 1,5 µm). Trosni prah je bel.
Biologija
Njen življenjski cikel običajno poteka kot saprofit, občasno pa tudi kot parazit. V obeh primerih izrašča neposredno iz debel dreves. Je redek primer izrazite monofagnosti, saj okužuje izključno brezo. Trosnjaki rastejo in sproščajo spore v poletnem in jesenskem času. Vidimo jih lahko vse leto.
Ekonomske posledice
V glavnem okužuje suha debla in posekan les. Zdrava drevesa redko okuži. Okužen les je tehnično razvrednoten, kar povzroča ekonomsko škodo.
Obseg poškodbe
Povzroča rjavo trohnobo na brezah. V lesu razgrajuje ogljikove hidrate, med tem ko lignina ni sposobna razgrajevati. Po okužbi les potemni in razpoka v radialni in tangencialni smeri, v njem pa se razrašča micelij. Trhel les izgubi do 57% suhe teže in postane drobljiv. Okužena debla se pogosto lomijo.
Ukrep
Navadno ob najdbi ni potrebno ukrepati. V urbanih okoljih: če je gliva povzročila obsežno trohnobo in s tem načela mehansko stabilnost drevesa, drevo odstranimo.
Opombe
Na Tirolskem so našli 5300 let staro zamrznjeno truplo (poimenovano Ötzi), ki je imelo na usnjenem traku okoli vratu obešeno brezovo odpadljivko. Točen razlog zakaj ni znan. Gobo je dober netilni material, saj jo je mogoče zanetiti že s šibko iskro. Poleg tega tudi dolgo tli, zaradi česar jo je mogoče uporabiti za prenašanje ognja. Zaradi vsebnosti zdravilnih učinkovin ima dolgo tradicijo uporabe v ljudskem zdravilstvu.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
First nature. (b.l.). Fomitopsis betulina (Bull.) B.K. Cui, M.L. Han & Y.C. Dai - Birch Polypore or Razor Strop Fungus. https://www.first-nature.com/fungi/piptoporus-betulinus.php (12. 12. 2025)
Gobarsko društvo Lisička Maribor. 2023. Fomitopsis betulina, brezova kresilača. https://www.gobe.si/Gobe/FomitopsisBetulina (12. 12. 2025)
Kizitska T., Barshteyn V., Sevindik M., Krupodorova T. 2024. Evaluation of Fomitopsis betulina strains for growth on different media and exopolysaccharide production. Archives of Biological Sciences, 76(3), 257–265. https://doi.org/10.2298/abs240523018k
Kuo M. 2022. Fomitopsis betulina. MushroomExpert.com: http://www.mushroomexpert.com/fomitopsis_betulina.html (12. 12. 2025)
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Pleszczyńska M., Lemieszek M. K., Siwulski M., Wiater A., Rzeski W., Szczodrak J. 2017. Fomitopsis betulina (formerly Piptoporus betulinus): the Iceman’s polypore fungus with modern biotechnological potential. World Journal of Microbiology and Biotechnology, 33(5), 83. https://doi.org/10.1007/s11274-017-2247-0
Kavčič T. 2026. Fomitopsis betulina. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=293
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Fomitopsis, Piptoporus, Polyporus. Št. slik:54 
na vrh strani