| Hrastova labirintnica | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Fomitopsis quercina (L.) V. Spirin & O. Miettinen (2024)
Sinonim: Daedalea quercina (L.) Pers. (1801)
Angleško ime: Oak mazegill
Nemško ime: Eichenwirrling
Klasifikacija: Fomitopsidaceae, Polyporales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: makroglive
- Tip bolezni: lesne trohnobe
- Vrsta prehranjevanja: saprofit
Razširjenost
Razširjenost ŠO v svetu in v Sloveniji. 150–4000 znakov s presledki.
Morfologija
Trosnjaki izraščajo neposredno iz lesa (beta ni), so večletni, plutasto usnjati, polkrožni, pogosto ovalne oblike. Široki so 10–30 cm, globoki 5–20 cm in debeli 3–7 cm. Njihova površina je sprva gladka, puhasta in okrastih barv, sčasoma pa postane nagrbančena in koncentrično rjavo obarvana. Trosovnica ima labirintske tvorbe, od tod tudi ime. Mlade pore blizu rastnega roba so sprva okrogle, nato pa se zlijejo v labirintsko zgradbo lesnatih pregrad, ki se žarkasto širijo od narastišča. Trosi so elipsasti in gladki (5–7,5 × 2,5–3,5 µm). Trosni prah je bel. Meso je okrasto do rjavo in žilavo, posušeno pa postane trdo kot les. Nima posebnega vonja ali okusa.
Biologija
Vrsta je predvsem saprofit, ki razkraja hrastovino, lahko pa okuži tudi poškodovana drevesa, zaradi česar postane parazit. Izjemoma okuži tudi kostanj. Najpogosteje raste na odmrlem ali propadajočem lesu, oslabljenih in poškodovanih hrastih, štorih in vgrajenem lesu na prostem. Povzroča rjavo prizmatično trohnobo. Trosnjaki izraščajo posamično ali v skupinah. Je zelo trpežen in se ohrani tudi po tem, ko ves les strohni.
Ekonomske posledice
Vrsta lahko povzroči ekonomsko škodo, ker razkraja oslabljena in poškodovana drevesa ter vgrajen les na prostem.
Obseg poškodbe
Povzroča rjavo prizmatično trohnobo ležečega in že vgrajenega hrastovega lesa. Najdemo jo lahko na izdelkih, ki so v stiku z zemljo (klopi, stebri, ograje, drogovi, pragovi). Okužen les začne postajati rumenorjave barve in se lomi v majhne kocke.
Opombe
Gliva je dobila prvo rodovno ime po Daedalu, grškem mitološkem umetniku, ki je na Kreti sezidal ječo za Minotavra v obliki labirinta. Kasneje so rodovno ime preimenovali v Fomitopsis in se s tem izognili obsežnim nomenklaturnim spremembam znotraj družine Fomitopsidaceae.
Iz glive so uspeli izolirati spojino quercinol, ki izkazuje protivnetno delovanje. Predvidevajo tudi, da lahko spojina prispeva k patogenosti glive z nevtralizacijo obrambnega odziva rastline.
Gliva v sebi kopiči težke kovine. Njihova koncentracija v miceliju se povečuje sorazmerno s koncentracijami v okolju. Visoke ravni težkih kovin znatno upočasnijo rast in povzročijo vidne morfološke spremembe, kot so krajše in debelejše hife ter razbarvanje micelija.
Del rastline:
- deblo
Gostitelji:
- Quercus
- Castanea: izjemoma ga okuži, trohni v jedrovini
Razvojna faza:
- debeljak
- mrtev les
Simptomi:
- trosišča: trosnjaki so večletni, plutasto usnjati, polkrožni, pogosto ovalne oblike, konzolasti. Zgoraj so sivkaste, spodaj rumenkaste barve. Na spodnji strani so rovi v obliki labirinta. Trosnjak je zelo trpežen
- trohnoba: rjava, prizmatična
Možne zamenjave z:
- Daedaleopsis confragosa: trosovnica je bistveno manj robustna
Gabriel J., Kofroňová O., Rychlovský P., Krenželok M. 1996. Accumulation and effect of cadmium in the wood-rotting basidiomycete Daedalea quercina. Bulletin of Environmental Contamination and Toxicology, 57(3), 383-390.
Gebhardt P., Dornberger K., Gollmick F. A., Gräfe U., Härtl A., Görls H., Schlegel B., Hertweck C. 2007. Quercinol, an anti-inflammatory chromene from the wood-rotting fungus Daedalea quercina (Oak Mazegill). Bioorganic & medicinal chemistry letters, 17(9), 2558-2560.
Gobarsko društvo Lisička Maribor. Daedalea quercina, hrastova labirintnica. https://www.gobe.si/Gobe/DaedaleaQuercina (13. 3. 2026)
Kuo M. 2007. Daedalea quercina. http://www.mushroomexpert.com/daedalea_quercina.html (13. 3. 2026)
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Pohleven F. 2009. Hrastova labirintnica : najhujša uničevalka hrastove jedrovine. Zveza lesarjev Slovenije: GZS, Združenje lesarstva. Vol. 61, no. 1. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=73936 (13. 3. 2026)
Spirin V., Vlasák J., Malysheva V., Barrett M., Viner I., Ryvarden L., Niemelä T., Larsson K., Miettinen O. 2024. Proposal to conserve the name Fomitopsis against Daedalea and Caloporus (Basidiomycota: Polyporales: Fomitopsidaceae). https://doi.org/10.1002/tax.13249
Kavčič T. 2026. Fomitopsis quercina. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=294
na vrh strani