| Jelkova apnenka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Trichaptum abietinum (Pers. ex J.F. Gmel.) Ryvarden (1972)
Sinonim: Trametes abietina (Dicks.) Pilát (1939); Polyporus abietinus (Dicks.) Fr. (1821); Hirschioporus abietinus (Dicks.) Donk (1933)
Angleško ime: hollow packet rot of fir, purple conk, purple-pore bracket
Nemško ime: gemeiner Violettporling, violetter Porling, Weißfäule
Klasifikacija: Polyporaceae, Polyporales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost
Izvira iz Kanade, razširjena in pogosta pa je v Severni Ameriki, večjem delu Evrope, in v Aziji.
Morfologija
Trosnjaki so pahljačastih oblik, dolgi 2–4 cm, široki približno 2 cm in priraščajo na les (beta ni). Mlajši so bledo sivi, s starostjo potemnijo in pogosto postanejo zelenkasti zaradi alg. Imajo koncentrično razporejene vdolbinice in valovit rob. Rastejo v skupinah, razporejeni eden nad drugim, kot strešna opeka. Notranjost trosnjaka sestavljata mehka zgornja plast in čvrsta spodnja, ki podpira trosovnico (himenij). Ta je sprva škrlatne barve, kasneje pa postane rdečkasto rjava. Ima oglate pore (3–5 na mm), ki imajo sprva debele robove, sčasoma pa postanejo tanki in nazobčani. Meso je bledo rjavo ali škrlatno, čvrsto (plutasto), brez značilnega vonja in okusa.
Biologija
Raste v iglastih gozdovih na panjih jelk in smrek. Najpogosteje jo najdemo na območjih, kjer je na voljo veliko odmrlega lesa. Vrsta se najpogosteje kot prva naseli na odmrl les iglavcev, ki ga razkraja počasi. Vanj prodira skozi čelne razpoke in se nato širi v radialni in aksialni smeri. Okužen les pordeči, njegova mehanska trdnost pa pri tem ni bistveno prizadeta. Kljub temu pa obarvan les lažje vpija vodo in s tem postane bolj dovzeten za vdor drugih gliv. Glivo občasno najdemo tudi na lesu listavcev. Živa drevesa okuži le ob prisotnosti večjih odprtih ran. Vsako leto razvije nove trosnjake, ki sproščajo bazidiospore, te pa se z vetrom razširjajo na izpostavljene beljave odmrlih iglavcev in jo začno razkrajati. Hiter razvoj trohnobe pogosto sovpada z veliko številčnostjo populacije podlubnika Pityokteines sparsus. Prisotnost podlubnika je lahko pokazatelj verjetne prisotnosti glive T. abietinum, čeprav trenutno ni dokazov, da bi podlubnik neposredno vplival na njeno kolonizacijo lesa.
Ekonomske posledice
Tehnično razvrednotenje neprimerno skladiščenega lesa.
Obseg poškodbe
Povzroča belo trohnobo na iglavcih. V zgodnjih fazah okužbe beljava posvetli. Gliva razgrajuje celulozo in lignin, zato postane les mehak. Trohnoba se širi v smeri letnic. Nastajati začnejo majhne jamice, ki se širijo in poglabljajo. Sčasoma je les poln lukenj (spominja na satovje) in zelo krhek.
Ukrep
Trohnobo najlažje preprečimo s hitrim spravilom, sušenjem in predelavo hlodov.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Možne zamenjave z:
EPPO. 2025. Trichaptum abietinum (TRPTAB). https://gd.eppo.int/taxon/TRPTAB (19. 11. 2025)
Gobarsko društvo Lisička Maribor. (b. l.). Trichaptum abietinum, jelkova apnenka. https://www.gobe.si/Gobe/TrichaptumAbietinum (19. 11. 2025)
Kuo M. 2016. Trichaptum abietinum. http://www.mushroomexpert.com/trichaptum_abietinum.html (19. 11. 2025)
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 448 str.
Natural Resources Canada. 2025. Pitted sap rot (factsheet 1000005). Trees, insects, mites, and diseases of Canada’s forests. https://tidcf.nrcan.gc.ca/en/diseases/factsheet/1000005 (19. 11. 2025)
Kavčič T. 2026. Trichaptum abietinum. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=301
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Hirschioporus, Polyporus, Trametes, Trichaptum. Št. slik:83 
na vrh strani