| Pepelovka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Phyllactinia guttata (Wallr.) Lév. (1851)
Sinonim: Phyllactinia betulae (DC.) Fuss (1878); Phyllactinia suffulta (Rebent.) Sacc. (1880)
Angleško ime: ash mildew
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Phyllactinia guttata je močno razširjena po celotni Evropi, tudi pri nas. Pogosta je v Severni Ameriki (Kanada in ZDA) in Aziji (Kitajska, Iran, Japonska, Koreja, Libanon, Turčija in v državah nekdanje Sovjetske zveze). O njenem pojavljanju poročajo tudi iz Čila in Nove Zelandije (Boesewinkel, 1979; IPPC, 2006; Braun in Cook, 2012).
Morfologija
Gliva povzroča belkaste do sivkaste, med seboj združujoče se goste micelijske prevleke večinoma na spodnji strani listov. Na miceliju se oblikujejo do 200 μm dolgi konidiofori s konidiji (ca. 50–80 × 15–20 μm). Kazmoteciji so kroglasti do sploščeni, merijo 155–225 μm in imajo 4–12 hoduljastih priveskov z značilno čebulasto zadebelitvijo na bazi. Kazmoteciji vsebujejo 15–35 askov s po dvema askosporama, ki sta v začetku rumeno zelene barve, kasneje brezbarvni (Braun in Cook, 2012).
Biologija
Pepelovka se v isti rastni sezoni širi s pomočjo konidijev, ki jih prenaša veter. Prezimi v obliki kazmotecijev na odpadlih listih in spomladi s pomočjo askospor povzroči nove okužbe (Solomon in sod., 1999). V pomoč pri širjenju ji je tudi človek, ki na različne načine premešča okuženo listje oz. speče brste. Hkratne okužbe s P. guttatta in Erysiphe corylacearum na leski niso neobičajne (Beenken in sod., 2022).
Ekonomske posledice
Ni podatkov o posebni gospodarski škodi zaradi pojava P. guttata v gozdovih.
Obseg poškodbe
Ob močni okužbi listje slabo asimilira, rumeni in predčasno odpade. Zato tudi poganjki slabše rastejo in se sušijo.
Ukrep
V gozdovih posebnih ukrepov ob najdbi ne izvajamo. V drevesnicah lahko pepelovke zatiramo neposredno s škropljenjem mikroniziranega žvepla ali pripravkov na podlagi dinokapa ali s prašenjem žvepla v prahu v začetku rastne sezone. Z drugim škropljenjem konec pomladi preprečimo sekundarne okužbe (Maček, 2008).
Opombe
Vrste iz rodu Phyllactinia imajo značilen površinski micelij, hife pa skozi listne reže prodirajo tudi v notranjost okuženih listov. Konidiji se oblikujejo posamič in enostavno kalijo. Kazmoteciji so kroglasti do sploščeni, običajno veliki med 100 in 400 μm s 4–30 ravnimi priveski z značilnimi čebulastimi zadebelitvami na bazi. Glede na vlažnostne razmere se priveski premikajo navzgor in navzdol ter na ta način omogočajo sprostitev oz. pritrditev kazmotecija na podlago (Braun in Cook, 2012).
Del rastline:
- list/iglica
- poganjek
Gostitelji:
- Carpinus
- Corylus
- Fagus
- Betula
- Alnus
- Fraxinus
- Pyrus
- Morus
- Juglans
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- bela prevleka: na zgornji in spodnji strani listov
- listje/iglice prezgodaj odpade
- sušenje: listja
Možne zamenjave z:
- Erysiphe corylacearum: Značilne pepelaste prevleke na spodnji in zgornji strani listov leske. Pojavlja se zgodaj v rastni sezoni.
Beenken, L., Kruse, J., Schmidt, A., Braun, U. 2022. Epidemic spread of Erysiphe corylacearum in Europe – first records from Germany. Schlechtendalia 39: 112–118.
Boesewinkel, H. J. 1979. Erysiphaceae of New Zealand. Sydowia 32: 13–56.
Braun, U., Cook, R. T. A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures: 707 str.
IPPC. 2006. IPP Report No. CL-1/1. Rome, Italy, FAO.
Maček, J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: Zveza gozdarskih društev, Gozdarska založba: 448 str.
Solomon, J. D., Wilson, A. D., Schiff, N. M. 1999. A guide to major insects, diseases, air pollution injury and chemical injury of sycamore. Asheville, NC, U. S. Department of Agriculture, Forest Service, Southern Research Station: 52 str.
Brglez A. 2026. Phyllactinia guttata. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=33
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Phyllactinia betulae: mikroskopski pogled kazmotecija z igličastimi, nerazvejanimi priveski z značilnimi čebulastimi zadebelitvami pri dnišču (foto. Carina Van Steenwinkel) | Phyllactinia guttata na Acer platanoides: simptom, na ostrolistnem javoru, na listih (foto. Kapitola Petr) | Phyllactinia guttata na Quercus spp.: trosišče, na hrastu, kleistotecij s priveski (foto. Hansen Mary Ann) |
|
|
||
| Phyllactinia guttata<: Makroskopski pogled na spodnjo stran lista breze z nezrelimi (rumena do oranžna barva) in zrelimi (rjava do črna barva) kazmoteciji. (foto. Andrej Kunca) |
Dodatne slike iz rod(ov) Phyllactinia. Št. slik:7 
na vrh strani