| Pepelovka rožnic | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Phyllactinia mali (Duby) U. Braun (1978)
Sinonim: Phyllactinia mespili (Castagne) S. Blumer (1933)
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: srednje pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Phyllactinia mali je razširjena po celotni Evropi, tudi pri nas. Prisotna je v Severni Ameriki (Kanada in ZDA) in Aziji (Kitajska, Indija, Iran, Koreja, Libanon, Nepal, Pakistan, Turčija in v državah nekdanje Sovjetske zveze). O njenem pojavljanju poročajo tudi iz Afrike (Alžirija in Maroko) (Braun in Cook, 2012).
Morfologija
Gliva je po morfoloških značilnostih zelo podobna P. guttata. Povzroča belkaste do sivkaste, med seboj združujoče se goste micelijske prevleke večinoma na spodnji strani listov. Na miceliju se oblikujejo do 150 μm dolgi konidiofori s konidiji (ca. 50–80 × 15–25 μm). Kazmoteciji so kroglasti do sploščeni, merijo 135–200 μm in imajo 4–12 priveskov z značilno čebulasto zadebelitvijo na bazi. Kazmoteciji vsebujejo 8–20 askov s po dvema askosporama, ki so v začetku nekoliko rumenkaste ali zelenkaste barve, kasneje brezbarvne (Braun in Cook, 2012).
Biologija
Pepelovka se v isti rastni sezoni širi s pomočjo konidijev, ki jih prenaša veter. Prezimi v obliki kazmotecijev na odpadlih listih in spomladi s pomočjo askospor povzroči nove okužbe. Prenos askospor se vrši s pomočjo vetra. V pomoč pri širjenju pepelovke je tudi človek, ki na različne načine premešča okuženo listje.
Ekonomske posledice
Ni podatkov o posebni gospodarski škodi zaradi pojava P. mali.
Obseg poškodbe
Ob močni okužbi listje rumeni in predčasno odpade. Zato tudi poganjki slabše rastejo in se sušijo. Mladi, neoleseneli poganjki lahko pomrznejo.
Ukrep
V gozdovih posebnih ukrepov ob najdbi ne izvajamo. V drevesnicah lahko pepelovke zatiramo neposredno s škropljenjem mikroniziranega žvepla ali pripravkov na podlagi dinokapa ali s prašenjem žvepla v prahu v začetku rastne sezone. Z drugim škropljenjem konec pomladi preprečimo sekundarne okužbe (Maček, 2008).
Opombe
Vrste iz rodu Phyllactinia imajo značilen površinski micelij, hife pa skozi listne reže prodirajo tudi v notranjost okuženih listov. Konidiji se oblikujejo posamič in enostavno kalijo. Kazmoteciji so kroglasti do sploščeni, običajno veliki med 100 in 400 μm s 4–30 ravnimi priveski z značilnimi čebulastimi zadebelitvami na bazi. Glede na vlažnostne razmere se priveski premikajo navzgor in navzdol ter na ta način omogočajo sprostitev oz. pritrditev kazmotecija na podlago (Braun in Cook, 2012).
Del rastline:
- list/iglica
- poganjek
Gostitelji:
- Malus
- Prunus
- Amelanchier
- Pyrus
- Crataegus
- Mespilus
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- bela prevleka
- listje/iglice prezgodaj odpade
- sušenje: listov
Braun, U., Cook, R. T. A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures: 707 str.
Maček, J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: Zveza gozdarskih društev, Gozdarska založba: 448 str.
Brglez A. 2026. Phyllactinia mali. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=34
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Phyllactinia mali: Kazmotecij s priveski z značilno čebulasto zadebelitvijo na bazi. (foto. Carina Van Steenwinkel) | Phyllactinia mali: Kazmoteciji na spodnji strani lista enovratnega gloga (Crataegus monogyna). (foto. Carina Van Steenwinkel) | Phyllactinia mali: Micelij na spodnji strani listov našija (Pyrus pyrifolia). (foto. Yuan-Min Shen) |
|
|
||
| Phyllactinia mali: Micelij na spodnji strani listov našija (Pyrus pyrifolia). (foto. Yuan-Min Shen) |
Dodatne slike iz rod(ov) Phyllactinia. Št. slik:7 
na vrh strani