| Javorova pepelovka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Sawadaea tulasnei (Fuckel) Homma (1937)
Sinonim: Uncinula tulasnei Fuckel (0)
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost
Sawadaea tulasnei je razširjena po celotni Evropi in Aziji (Kitajska, Iran, Japonska, Koreja in Rusija) (Braun in Cook, 2012). Na podlagi filogenetskih analiz je prisotnost vrste potrjena tudi v ZDA in Kanadi (Hirose in sod., 2005; Weiland in Stanosz, 2006).
Morfologija
Za razliko od bolj pogoste pepelovke na javorjih, S. bicornis, tvori S. tulasnei micelij le na zgornji strani listov (Ale-Agha in sod., 2008). Micelij je bleščeče bele barve in oblikuje okroglaste pege, ki lahko včasih prekrijejo tudi vso listno ploskev (Maček, 2008). Na miceliju se od zgodnjega poletja dalje tvorijo konidiofori s kockastimi do okroglimi mikrokonidiji velikosti 7–11 × 6–9 μm. Manj pogosti so makrokonidiji sodčkaste do eliptično jajčaste oblike, ki merijo 16–28 × 10–18 μm (Braun in Cook, 2012). V jeseni nastajajo v začetku kroglasti, kasneje lečasto sploščeni kazmoteciji s premerom okoli 150 μm in številnimi nerazvejanimi ali le enkrat vilasto razvejanimi priveski, ki so na koncu zakrivljeni ali zaviti (Ale-Agha in sod., 2008; Braun in Cook, 2012). Kazmoteciji sprostijo 8–15 askov, ki vsebujejo 8 brezbarvnih askospor (Maček, 2008).
Biologija
Pepelovka se v isti rastni sezoni širi s pomočjo konidijev, ki jih prenaša veter. Prezimi v obliki kazmotecijev na odpadlih listih in spomladi s pomočjo askospor povzroči nove okužbe. V pomoč pri širjenju ji je tudi človek, ki na različne načine premešča okuženo listje.
Ekonomske posledice
Ni podatkov o obsežnejši gospodarski škodi zaradi pojava S. tulasnei v gozdovih.
Obseg poškodbe
Ob močni okužbi listje slabo asimilira, rumeni in predčasno odpade. Zato tudi poganjki slabše rastejo in se sušijo.
Ukrep
V gozdovih posebnih ukrepov ob najdbi ne izvajamo. V drevesnicah lahko pepelovke zatiramo neposredno s škropljenjem mikroniziranega žvepla ali pripravkov na podlagi dinokapa ali s prašenjem žvepla v prahu v začetku rastne sezone. Z drugim škropljenjem konec pomladi preprečimo sekundarne okužbe (Maček, 2008).
Opombe
Za vrste iz rodu Sawadaea je značilen površinski micelij in konidiofori dveh velikostnih razredov, ki sproščajo mikro- in makro-konidije. Kazmoteciji običajno merijo med 100 in 300 μm in imajo ogromno število priveskov, ki izraščajo iz zgornje polovice kazmotecijev. Priveski so enostavni do di- ali več-hotomno razvejeni. Imajo kratke, kljunaste do polžasto zavite konce (Braun in Cook, 2012).
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Možne zamenjave z:
Ale-Agha, N., Boyle, H., Braun, U., Butin, H., Jage, H., Kummer, V., Shin, H. D. 2008. Taxonomy, host range and distribution of some powdery mildew fungi (Erysiphales). Schlechtendalia 17: 39–54.
Braun, U., Cook, R. T. A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures: 707 str.
Hirose, S., Tanda, S., Kiss, L., Grigaliunaite, B., Havrylenko, M., Takamatsu, S. 2005. Molecular phylogeny and evolution of the maple powdery mildew (Sawadaea, Erysiphaceae) inferred from nuclear rDNA sequences Mycological Research 109, 8: 912–922. https://doi.org/10.1017/s0953756205003527
Maček, J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: Zveza gozdarskih društev, Gozdarska založba: 448 str.
Weiland, J., Stanosz, G. 2006. Sawadaea tulasnei powdery mildew of Norway maple (Acer platanoides) in North America. Plant Disease 90, 6: 830. https://doi.org/10.1094/PD-90-0830C
Brglez A. 2026. Sawadaea tulasnei. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=36
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Sawadaea, Uncinula. Št. slik:3 
na vrh strani