domov
www.zdravgozd.si

Topolova pepelovka

Citiraj / avtor

Latinsko ime: Erysiphe adunca (Wallr.) Link (1824)
Sinonim: Uncinula adunca (Wallr.) Lév. (1851); Uncinula salicis (DC.) G. Winter (1884)
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum

Osnovni podatki

• Frekvenca: redek
• Skupina organizmov: mikroglive
• Tip bolezni: bolezni listja
• Vrsta prehranjevanja: primaren parazit

Razširjenost

Erysiphe adunca je svetovno močno razširjena vrsta. Najdemo jo po celotni Evropi, Severni Ameriki (Kanada in ZDA), Afriki (Egipt in Maroko) in Aziji (centralna Azija, Kitajska, Indija, Iran, Japonska, Koreja, Mongolija, Pakistan in Rusija).

Morfologija

Gliva tvori na spodnji in zgornji strani listov tanke bele micelijske prevleke, ki prekrijejo celotno površino lista. Nespolna trosišča (konidiji) se tvorijo posamično in merijo 25–40 × 11–22 μm. Spolna trosišča (kazmoteciji) so kroglasti, veliki 95–170 μm in imajo izredno številne (30–110) na koncu kljukasto zavite priveske, podobno kot pri javorovi pepelovki (Sawadaea tulasnei). V kazmotecijih se razvije 4–15 askov, velikosti 45–90 × 25–55 μm, ki vsebujejo 3–6 brezbarvnih askospor, velikosti 18–30 × 9–18 μm.

Biologija

Erysiphe adunca se med gostiteljskimi drevesi širi s pomočjo konidijev, ki jih prenaša veter. Vloga askospor pri prenosu bolezni je neznana, čeprav se domneva, da lahko povzročijo začetne okužbe z glivo. Poleg tega se lahko kazmoteciji med seboj prepletajo in tvorijo večje zaplate, ki se nato širijo s pomočjo dežja ali vetra.

Ekonomske posledice

Ni podatkov o gospodarski škodi zaradi pojava E. adunca v gozdovih. Ob močni okužbi lahko okužena drevesa izgubijo svoje okrasne lastnosti, kar je pomembnejše v urbanih okoljih.

Obseg poškodbe

Ob močni okužbi listje slabo asimilira, rumeni in predčasno odpade.

Ukrep

V gozdovih posebnih ukrepov ob najdbi ne izvajamo. V drevesnicah, vrtovih in parkih lahko pepelovke zatiramo neposredno s škropljenjem s pripravki na podlagi žvepla.

Opombe

Braun in Cook (2012) E. adunca delita v dve varieteti – var. adunca in var. salicis-gracilistylae. Za slednjo varieteto so značilni priveski z neravnim robom (zažetine in odebelitve). Pojavlja se na vrbah v Aziji. Vendar pa so obsežnejše morfološke in molekularne študije sedaj pokazale, da gre pri E. adunca za kompleks vsaj štirih vrst – E. adunca s. str., E. caprea, E. salicis in E. mandshurica.

Del rastline:

• list/iglica

Gostitelji:

• Populus
• Salix

Razvojna faza:

• vse razvojne faze

Simptomi:

• bela prevleka: na zgornji in spodnji strani listov
• trosišča: kleistoteciji imajo na koncu kljukasto zavite priveske

Braun U., Cook R. T. A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures: 707 str.

Darsaraei H., Khodaparast S. A., Takamatsu S., Abbasi M., Asgari B., Sajedi S., Götz M., Liu S. Y., Feng J., Bradshaw M., Bulgakov T., Braun U. 2021. Phylogeny and taxonomy of the Erysiphe adunca complex (Erysiphaceae, Helotiales) on poplars and willows. Mycological Progress 20: 517-537. https://doi.org/10.1007/s11557-021-01688-7

Heluta V. P., Minter D. W. 1998. Uncinula adunca. V: Descriptions of Fungi and Bacteria (138). Wallingford, UK, CAB International: 1380

Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: Zveza gozdarskih društev, Gozdarska založba: 448 str.

Brglez A. 2026. Erysiphe adunca. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=38

Slikovno gradivo

Erysiphe adunca: Micelijske prevleke na listu topola (foto. Katie Hodge)	Erysiphe adunca: Značilni kazmoteciji različnih starosti (svetli – nezreli, temni – zreli) (foto. Katie Hodge)

Dodatne slike iz rod(ov) Erysiphe, Uncinula. Št. slik:50 

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani