| Pepelovka na krhliki in kozji češnji | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Erysiphe divaricata (Wallr.) Schltdl. (1824)
Sinonim: Microsphaera divaricata (Wallr.) Sacc. (1882)
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: redek
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Vrsta je razširjena po celotni Evropi. Od Portugalske na zahodu do Baltskih držav in evropskega dela Rusije na vzhodu. Prisotna je tudi na severu Evrope.
Morfologija
Značilne so bele pepelaste zaplate na površini listov. Na miceliju se oblikujejo enostavni konidiofori (trosonosci) s posameznimi elipsoidnimi konidiji (nespolni trosi) (25–42 × 12–20 μm). Jeseni se na miceliju razvijejo kroglasti kazmoteciji (spolna trosišča) (premer 80–110 μm), na katerih se v eni ravnini oblikuje 4–12 priveskov z do tremi septami in 2–4 krat razvejanimi konci. Priveski so 3–5 krat daljši od premera kazmotecija. Kazmoteciji vsebujejo 3–7 askov s po 3–6 brezbarvnimi elipsoidno-jajčastimi askosporami (spolni trosi) (16–23 × 9–13 μm).
Biologija
Pepelovka se v poletnem času širi s pomočjo konidijev, ki jih prenaša veter in dežne kapljice. Kazmoteciji, ki se oblikujejo jeseni pa so pomembni za prezimovanje glive v odpadlem listju. Spomladi ob odganjanju novih listov kazmoteciji sproščajo askospore, ki vršijo okužbe mladih listov.
Ekonomske posledice
Posebnih gospodarskih škod zaradi delovanja E. divaricata ni zabeleženih.
Obseg poškodbe
Listi okuženih rastlin so iznakaženi in zviti, prezgodaj odpadajo, vitalnost gostitelja je zmanjšana.
Ukrep
Širjenje E. divaricata preprečujemo z odstranjevanjem okuženega rastlinskega materiala. V vrtovih, parkih in drevesnicah lahko za zatiranje po potrebi uporabimo primerne fungicide.
Del rastline:
- list/iglica
Gostitelji:
- Frangula
- Rhamnus
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- bela prevleka
Braun U., Cook R. T. A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). CBS Biodiversity Series, Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures, 707.
Brglez A. 2026. Erysiphe divaricata. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=43
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Erysiphe divaricata: kazmoteciji na spodnji strani okuženega lista Frangula alnus (foto. Carina Van Steenwinkel) | Erysiphe divaricata: kazmoteciji z značilnimi priveski in askosporami (foto. Carina Van Steenwinkel) | Erysiphe divaricata: pepelaste zaplate in iznakaženost listov Frangula alnus (foto. Sébastien Carbonnelle) |
Dodatne slike iz rod(ov) Erysiphe, Microsphaera. Št. slik:49 
na vrh strani