| Pepelovka na kosteničevju | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Erysiphe magnusii (S. Blumer) U. Braun & S. Takam. (2000)
Sinonim: Microsphaera magnusii S. Blumer (1933)
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: srednje pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Vrsta je razširjena v Aziji (srednja Azija, Rusija), na Kavkazu (Armenija) in po celotni Evropi. Na splošno je precej redka.
Morfologija
Značilne so pepelaste prevleke na zgornji in spodnji strani listov okuženih gostiteljskih rastlin. Nespolni stadij je slabo razvit. Konidiji (nespolni trosi) so velikosti 20–30 × 9–18 μm. Jeseni se na miceliju razvijejo kroglasti kazmoteciji (spolna trosišča) (premer 60–90 μm), na katerih se v ekvatorialni ravnini oblikuje 5–15 priveskov z 0–2 septama in 2–5 krat nepravilno razvejanimi konci. Priveski imajo običajno 2–10 kratno dolžino premera kazmotecija. Kazmoteciji vsebujejo 2–6 askov s po 4–5 brezbarvnimi elipsoidno-jajčastimi askosporami (spolni trosi) (18–26 × 10–14 μm).
Biologija
Pepelovka se v poletnem času širi s pomočjo konidijev, ki jih prenaša veter in dežne kapljice. Ker je nespolni stadij slabo razvit je ta način prenosa manj pogost in učinkovit. Glavni vir novih okužb so kazmoteciji, ki se oblikujejo jeseni in omogočajo prezimovanje glive v odpadlem listju. Spomladi ob odganjanju novih listov kazmoteciji sproščajo askospore, ki vršijo okužbe mladih listov. V pomoč pri širjenju pepelovke je lahko tudi človek, ki na različne načine premešča okuženo listje.
Ekonomske posledice
Okuženim drevesom se zmanjša predvsem estetska vrednost v kolikor so sajena v okrasne namene. Hkrati pepelovka zavira rast in razvoj ter ima vpliv na produktivnost. Posebnih gospodarskih škod zaradi delovanja E. magnusii ni zabeleženih.
Obseg poškodbe
Zaradi pepelastih prevlek se zmanjša asimilacijska površina, poveča se izguba vode, vse skupaj pa vpliva tudi na sposobnost fotosinteze ter dostopnost in razporeditev hranil. Okuženi listi prezgodaj odpadejo.
Ukrep
Posebnih ukrepov ob najdbah E. magnusii se ne izvaja. Širjenje pepelovke lahko v urbanem okolju preprečujemo z odstranjevanjem okuženega listja. V drevesnicah, parkih in vrtovih lahko uporabimo primerne fungicide.
Opombe
Molekularno se E. magnusii še ni raziskovalo, vendar jo je glede na podatke mogoče dobro morfološko razlikovati od drugih vrst pepelovk na Lonicera sp. (zelo dolgi in zaviti priveski kazmotecijev, čigar konci z zrelostjo postanejo očitno zaviti).
Del rastline:
- list/iglica
Gostitelji:
- Lonicera
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- bela prevleka
Bradshaw M., Braun U., Takamatsu S. 2021. Taxonomy and phylogeny of the Erysiphe lonicerae complex (Helotiales, Erysiphaceae) on Lonicera spp. Fungal Systematics and Evolution, 7, 49-65. https://doi.org/10.3114/fuse.2021.07.03.
Braun U., Cook R. T. A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). CBS Biodiversity Series, Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures, 707.
Brglez A. 2026. Erysiphe magnusii. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=47
Dodatne slike iz rod(ov) Erysiphe, Microsphaera. Št. slik:52 
na vrh strani