| Pepelovka na kozji češnji | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Erysiphe friesii (Lév.) U. Braun & S. Takam. (2000)
Sinonim: Microsphaera friesii (Lév.) Sacc. (1882)
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: srednje pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Vrsta je razširjena v Aziji (srednja Azija in severovzhodni del Kitajske), na Kavkazu in po celotni Evropi.
Morfologija
Značilne so pepelaste prevleke na zgornji in spodnji strani listov okuženih gostiteljskih rastlin. Na miceliju se oblikujejo enostavni konidiofori (trosonosci) s posameznimi elipsoidno-cilindričnimi konidiji (nespolni trosi) (25–40 × 10–19 μm). Jeseni se na miceliju razvijejo kroglasti kazmoteciji (spolna trosišča) (premer 80–105 μm), na katerih se v ekvatorialni ravnini oblikuje 5–12 priveskov s po največ eno septo in 3–5 krat dihotomno razvejanimi konci. Priveski imajo 1–2 kratno dolžino premera kazmotecija. Kazmoteciji vsebujejo 3–8 askov s po 3–5 brezbarvnimi elipsoidno-jajčastimi askosporami (spolni trosi) (15–21 × 8,5–15 μm).
Biologija
Pepelovka se v poletnem času po okuženem gostitelju širi s pomočjo konidijev, ki jih prenaša veter in dežne kapljice. Kazmoteciji, ki se oblikujejo jeseni pa so pomembni za prezimovanje glive v odpadlem listju. Spomladi ob odganjanju novih listov kazmoteciji sproščajo askospore, ki vršijo okužbe mladih listov. V pomoč pri širjenju pepelovke je lahko tudi človek, ki na različne načine premešča okuženo listje.
Ekonomske posledice
Okuženim drevesom se zmanjša predvsem estetska vrednost v kolikor so okužena drevesa sajena v okrasne namene, ni pa zabeleženih posebnih gospodarskih škod zaradi delovanja E. friesii.
Obseg poškodbe
Okuženim mladim listom se zmanjša njihova asimilacijska površina, poveča se izguba vode. Vse našteto pa vpliva na sposobnost fotosinteze in transpiracijo.
Ukrep
Širjenje E. friesii v urbanem okolju preprečujemo z odstranjevanjem okuženega listja. V vrtovih, parkih in drevesnicah lahko za zatiranje po potrebi uporabimo primerne fungicide.
Opombe
Obstajata dve varieteti vrste E. friesii, in sicer E. friesii var. friesii in var. dahurica. Slednja je razširjena v Aziji (Kitajska, Japonska, Koreja in Rusija). Glavna razlika med varietetama je v številu askospor v asku. Var. friesii ima običajno štiri askospore, var. dahurica pa večinoma 5–7.
Del rastline:
- list/iglica
Gostitelji:
- Rhamnus
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- bela prevleka
Braun U., Cook R. T. A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). CBS Biodiversity Series, Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures, 707.
Brglez A. 2026. Erysiphe friesii. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=48
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Erysiphe friesii: pepelaste prevleke in kazmoteciji na zgornji strani listov Rhamnus cathartica (foto. Oleksandr Shynder) | Erysiphe friesii: pepelaste prevleke na zgornji strani listov Rhamnus cathartica (foto. Oleksandr Shynder) |
Dodatne slike iz rod(ov) Erysiphe, Microsphaera. Št. slik:50 
na vrh strani