| Pepelovka marelice, češnje in slive | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Podosphaera tridactyla (Wallr.) de Bary (1870)
Angleško ime: powdery mildew of apricot, powdery mildew of cherry, powdery mildew of plum
Nemško ime: Mehltau: Aprikose, Mehltau: Kirsche, Mehltau: Pflaume
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost
Podosphaera tridactyla je pogosta in svetovno razširjena vrsta. Najdemo jo po celotni Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Glede na podatke v literaturi je bila vnesena tudi v Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno Ameriko (Bolivija, Argentina).
Morfologija
Gliva tvori na listih bele mokaste prevleke, v epiderm pa poganja sesalne bradavice oz. havstorije, ki sesajo hranilne snovi. Na površinskem miceliju se na trosonoscih (konidioforih) oblikujejo 20–35 × 13–18 μm elipsasti do ovalni nespolni trosi (konidiji). Spolna trosišča (kazmoteciji) se razvijejo na listih, merijo 70–105 μm in imajo na zgornji polovici 2–6 ravnih do rahlo ukrivljenih priveskov s 3–5 krat dihotomno razvejanimi konci. V kazmotecijih se razvije po en ask, velikosti 50–90 × 50–80 μm, ki vsebuje 6–8 eliptično-ovalnih do kroglastih, navadno brezbarvnih askospor, velikosti 16–30 × 9–20 μm.
Biologija
Podosphaera tridactyla prezimi v obliki kazmotecijev na odpadlih listih in poganjkih gostiteljskih dreves. Ob zadostni vlagi spomladi se iz kazmotecijev sproščajo aski z askosporami, ki povzročijo primarne okužbe na novo odganjajočih listih. Sekundarne okužbe so posledica prenosa konidijev s pomočjo vetra.
Naravni sovražniki
V hifah in konidioforih P. tridactyla se lahko razrašča hiperparazitska gliva Ampelomyces quisqualis, ki povzroča degradacijo citoplazme in propad pepelovke.
Ekonomske posledice
Ni podatkov o gospodarski škodi zaradi pojava P. tridactyla v gozdovih, saj so gostiteljske vrste relativno redke. Večje škode povzroča bolezen v sadovnjakih, kjer je zaradi njenega pojavljanja zmanjšana fotosintetska aktivnost ter s tem povezano tudi količina in kakovost pridelka. Močnejše okužbe povzročijo deformacije listov in plodov, kar dodatno zmanjšuje količino pridelka.
Obseg poškodbe
Okuženi listi so manjši, zviti in klorotični, ob močnejših okužbah predčasno odpadejo. Plodovi okuženih dreves so deformirani.
Ukrep
V gozdovih posebnih ukrepov ob najdbi ne izvajamo. V sadovnjakih, drevesnicah, vrtovih in parkih se lahko za preprečevanje P. tridactyla uporablja fungicide na osnovi žvepla, ki se jih aplicira v času polnega cvetenja.
Opombe
Podosphaera tridactyla je izjemno kompleksna in variabilna vrsta. V zadnjih letih je objavljenih več poglobljenih morfološko-molekularnih študij, ki poskušajo razvozlati zapleteno taksonomijo te pepelovke. Za razlikovanje med vrstami in podtipi je potrebna natančna morfo-molekularna preiskava v laboratoriju.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Braun U., Cook R.T.A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). CBS Biodiversity Series, Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures.
Czerniawska B. 2005. Phyllactinia mali and Podosphaera tridactyla var. tridactyla - new hosts of Ampelomyces quisqualis. Acta Mycologica, 40, 2: 197–201.
Meeboon J., Takamatsu S., Braun U. 2020. Morphophylogenetic analyses revealed that Podosphaera tridactyla constitutes a species complex. Mycologia, 112, 2: 244-266. https://doi.org/10.1080/00275514.2019.1698924.
Smith R.L., May T.W., Kaur J., Sawbridge T.I., Mann R.C., Pascoe I.G., Edwards J. 2021. Re-Evaluation of the Podosphaera tridactyla Species Complex in Australia. Journal of Fungi, 7, 171: 1-19. https://doi.org/10.3390/jof7030171.
Brglez A. 2026. Podosphaera tridactyla. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=56
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Podosphaera. Št. slik:25 
na vrh strani