| Pepelovka na kopišnici | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Podosphaera major (Juel) S. Blumer (1933)
Angleško ime: powdery mildey of Vaccinium
Nemško ime: Mehltau: Preiselbeere
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: srednje pogost
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Podosphaera major je razširjena po celotni Evropi, Severni Ameriki in Aziji (Rusija, Sibirija in daljni vzhod).
Morfologija
Za glivo so značilne razpršene, tanke pepelaste zaplate na obeh straneh listov okuženih gostiteljskih rastlin. Na hifah micelija se oblikujejo trosonosci oz. konidiofori, iz katerih se sproščajo elipsoidno-jajčasti do delno valjasti nespolni trosi oz. konidiji (20–35 × 10,5–18 μm). Spolna trosišča (kazmoteciji) so kroglasta, velika 70–90 μm s togimi do rahlo valovitimi, maloštevilnimi (3–10) in zelo dolgimi priveski (5–10 kraten premer kazmotecija). Priveski so večinoma omejeni na zgornji polovico kazmotecijev, imajo 2–8 sept in 3–6 krat pravilno razvejane konce. Spodnji del priveskov je rjave barve, zgornji pa svetlo rjav, rumenkast ali skoraj brezbarven. Kazmoteciji vsebujejo po en ask, velikosti 60–85 × 50–80 μm, z 8 elipsoidno-jajčastimi do skoraj okroglimi, brezbarvnimi askosporami (20–30 × 10–19 μm).
Biologija
Gliva se širi s pomočjo vetra, ki prenaša konidije. Vloga askospor pri prenosu bolezni je neznana, kljub temu, da se predvideva, da lahko povzročijo začetni stadij bolezni. Poleg tega, lahko gliva prezimi v obliki micelija v brstih in povzroči okužbe novo nastajajočih poganjkov. Prepleteni priveski kazmotecijev tvorijo skupke, ki jih prenašajo dežne kaplje ali veter.
Ekonomske posledice
Podosphaera major lahko povzroči epifitocijo, kar vodi v občutno zmanjšanje količine in kakovosti pridelka okuženih rastlin.
Obseg poškodbe
Okužene rastline navadno spremenijo barvo, ker se prizadeti zeleni deli rastlin obarvajo rjavo. Zaradi zmanjšane fotosintetske aktivnosti se zmanjša količina in kakovost pridelka.
Ukrep
Ukrepi za preprečevanje in zatiranje P. major vključujejo primerno razdaljo med gostiteljskimi rastlinami za zagotavljanje zadostnega pretoka zraka in uporabo primernih fungicidov.
Del rastline:
- list/iglica
- steblo
Gostitelji:
- Vaccinium
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- bela prevleka
Braun U., Cook R.T.A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). CBS Biodiversity Series, Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures.
Heluta V., Minter D.W. 1998. Podosphaera myrtillina. V: Descriptions of Fungi and Bacteria. Wallingford, UK, CAB International: 1378. https://doi.org/10.1079/DFB/20056401378.
Brglez A. 2026. Podosphaera major. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=60
Dodatne slike iz rod(ov) Podosphaera. Št. slik:28 
na vrh strani