| Hmeljeva pepelovka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Podosphaera macularis (Wallr.) U. Braun & S. Takam. (2000)
Sinonim: Sphaerotheca macularis (Wallr.) Magnus (1899)
Angleško ime: powdery mildew of hop
Nemško ime: Mehltau: Erdbeere, Mehltau: Himbeere, Mehltau: Hopfen
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost
Podosphaera macularis je razširjena po celotni Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji. O njenem pojavljanju poročajo tudi iz Južne Afrike.
Morfologija
Za glivo so značilne številne bele pepelaste zaplate na zgornji strani listov, steblih in socvetjih oz. storžkih okuženih gostiteljskih rastlin. Na listih ustvarja gliva značilen pegast videz. Na hifah micelija se oblikujejo trosonosci oz. konidiofori, iz katerih se v verigah sproščajo elipsoidno-jajčasti do sodčkasti nespolni trosi oz. konidiji (20–38 × 13–20 μm). Spolna trosišča (kazmoteciji) so kroglasta, potopljena v micelijske zaplate, velika 70–110 μm z enostavnimi, ravnimi, veliko številnimi, prepletenimi in zelo dolgimi priveski (0,5–6 kraten premer kazmotecija). Priveski so večinoma omejeni na spodnjo polovico kazmotecijev in se ob zrelosti obarvajo rjavo ali rumenkasto. Skupine kazmotecijev in obarvanih hif pogosto oblikujejo temne zaplate na listih. Kazmoteciji vsebujejo po en ask, velikosti 60–90 × 50–80 μm, z večinoma 4–8 elipsoidno-jajčastimi, brezbarvnimi askosporami variabilnih velikosti (večinoma 16–24 × 11–18 μm, lahko do 30 × 11 μm).
Biologija
Podosphaera macularis prezimi v obliki micelija v brstih in v obliki spolnih trosišč (kazmotecijev) na odpadlem listju. Glede na podatke v literaturi so zgodnje okužbe močnejše v primeru prezimovanja v obliki trosišč, kot pa v obliki rasti hif iz brstov v novonastale poganjke. Gliva se uspešno razvija pri zmernih temperaturah (do 30 °C) in visoki vlažnosti, vendar ne potrebuje proste vode za širjenje, zaradi česar predstavlja resno težavo na območjih gojenja hmelja.
Naravni sovražniki
V literaturi se kot potencialnega antagonista navaja Acremonium lanosoniveum.
Ekonomske posledice
Podosphaera macularis je ena najpomembnejših bolezni na hmelju po svetu. Povzroči deformacije listov, zakrnelo rast in zmanjšano kvaliteto socvetij, kar vpliva na količino in kakovost hmeljarskega pridelka.
Obseg poškodbe
Okužbe s P. macularis povzročijo deformacije listov in zmanjšano kvaliteto socvetij gostiteljskih dreves. Okužene rastline zakrnijo v rasti in predčasno odvržejo okuženo listje. Bolezen zmanjša fotosintetsko aktivnost ter vpliva na količino in kakovost hmeljevih storžkov.
Ukrep
Metode za zatiranje P. macularis vključujejo sadnjo odpornih kultivarjev hmelja, uporabo primernih fungicidov in primerno razdaljo med gostiteljskimi rastlinami za zagotavljanje zadostnega pretoka zraka. V literaturi se navaja predvsem pomembnost zgodnjih upravljavskih praks za uspešno kontrolo pepelovke.
Opombe
Gliva, kot zanimivost, na severozahodu ZDA ne tvori kazmotecijev, kar raziskovalci povezujejo z odsotnostjo paritvenega tipa MAT1-2. V literaturi je moč najti raziskave in poročila o snovanju odpornejših kultivarjih hmelja.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Braun U., Cook R.T.A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). CBS Biodiversity Series, Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures.
Atlas of forest pests. Forest Protection Service Centre. 2025. https://www.forestpests.eu/pest/podosphaera-macularis (16. 5. 2025).
Kiss L. 2003. A review of fungal antagonists of powdery mildews and their potential as biocontrol agents. Pest Management Science, 59, 475-483. https://doi.org/10.1002/ps.689.
Peetz A.B., Mahaffee W.F., Gent D.H. 2009. Effect of temperature on sporulation and infectivity of Podosphaera macularis on Humulus lupulus. Plant Disease, 93, 281-286. https://doi.org/10.1094/PDIS-93-3-0281.
Weldon W.A., Marks M.E., Gevens A.J., D´Arcangelo K.N., Quesada-Ocampo L.M., Parry S., ... Gadoury D.M. 2021. A comprehensive characterization of ecological and epidemiological factors driving perennation of Podosphaera macularis chasmothecia on hop (Humulus lupulus). Phytopathology, 111, 1972–1982. https://doi.org/10.1094/PHYTO-11-20-0492-R.
Wolfenbarger S.N., Massie S.T., Ocamb C., Eck E.B., Grove G.G., Nelson M.E., ... Gent D.H. 2016. Distribution and characterization of Podosphaera macularis virulent on hop cultivars possesing RG-based resistance to powdery mildews. Plant Disease, 100, 1212–1221. https://doi.org/10.1094/PDIS-12-15-1449-RE.
Wolfenbarger S.N., Twomey M.C., Gadoury D.M., Knaus B.J., Grünwald N.J., Gent D.H. 2015. Identification and distribution of mating-type idiomorphs in populations of Podosphaera macularis and development of chasmothecia of the fungus. Plant Pathology, 64, 1094–1102. https://doi.org/10.1111/ppa.12344.
Brglez A. 2026. Podosphaera macularis. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=62
Slikovno gradivo
Dodatne slike iz rod(ov) Podosphaera, Sphaerotheca. Št. slik:23 
na vrh strani