| Pepelovka | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Leveillula G. Arnaud (1921)
Klasifikacija: Erysiphaceae, Erysiphales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: redek
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Vrste iz rodu Leveillula se razširjene v sušnih in toplih območjih Afrike, Azije, južne Evrope in ZDA (jug Severne Amerike in celotna Južna Amerika). Rod je dobro prilagojen kserofitnim razmeram.
Morfologija
Za vrste iz rodu Leveillula je značilen bel, površinski micelij, ki oblikuje goste zaplate ali celo prekrije celotno površino listov in/ali stebel. Nespolni stadij predstavljajo vrste iz rodu Oidiopsis. Konidiofori so enostavni, včasih razvejani, iz notranjih hif izraščajo posamič ali v skupinah. Večinoma dosežejo 100–350 μm dolžine in oblikujejo posamične konidije (nespolne trose). Ti so precej veliki (30–115 × 8–30 μm), elipsoidno-jajčaste oblike z gubasto površino in enostavno kalijo (neodvisno od zračne vlažnosti). Kazmoteciji (spolna trosišča) so potopljeni v gost micelij, sprva so kroglasti, kasneje sploščeni, veliki 120–280 μm. Na spodnji polovici kazmotecijev se oblikujejo priveski z enostavnimi ali nepravilno razvejanimi konci. Kazmoteciji vsebujejo številne aske (10–14), velikosti 60–120 × 25–45 μm s po 1–4 askosporami (spolnimi trosi). Askospore so lahko v začetku rumenkasto-zelene do olivne barve, kasneje brezbarvne in velike 20–40 × 15–25 μm.
Biologija
Pepelovke se širijo s pomočjo konidijev, ki izredno hitro in enostavno kalijo. Ker so vrste iz rodu Leveillula prilagojene zelo sušnim in vročim razmeram konidiji kalijo neodvisno od zračne vlažnosti. Ocenjuje se, da je hitra kalitev (v prvih štirih urah) posledica prilagoditve na kserofitne razmere okolja. Dodatno se lahko vrsta širi tudi s pomočjo številnih askospor, ki se sproščajo iz askov v kazmotecijih.
Naravni sovražniki
V laboratorijskih pogojih se je kot učinkovit antagonist izkazala vrsta Cephalosporium sp.
Ekonomske posledice
V literaturi se pojavljajo poročila o veliki gospodarski škodi zaradi okužb z Leveillula taurica na zelenjadnicah (npr. paradižnik in čebula). Poročil o ekonomskih posledicah okužb na drevesnih oz. grmovnih vrstah ni.
Obseg poškodbe
Ob močni okužbi imajo listi gostiteljskih rastlin zmanjšano fotosintetsko sposobnost in predčasno odpadajo.
Ukrep
V literaturi ni poročil o posebnih ukrepih ob najdbi Leveillula sp. na drevesnih oz. grmovnih vrstah.
Opombe
Kljub številnim morfoloških raziskavam, molekularnim podatkom in SEM (vrstični elektronski mikroskop) študijam nižja taksonomija vrst Leveillula še vedno ni povsem jasna. Predlagana je delitev rodu na podrodove in sekcije na podlagi morfoloških značilnosti primarnih konidijev.
Del rastline:
- list/iglica
Gostitelji:
- Rhamnus
- Robinia
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- bela prevleka
Braun U., Cook R. T. A. 2012. Taxonomic manual of the Erysiphales (powdery mildews). CBS Biodiversity Series, Utrecht, The Netherlands, Centraalbureau voor Schimmelcultures, 707.
Jiménez-Pérez O., Gallegos-Morales G., Espinoza-Ahumada C. A., Delgado-Luna C., Preciado-Rangel P., Espinosa-Palomeque B. 2024. Potential of chitosan for the control of powdery mildew (Leveillula taurica (Lév.) Arnaud) in a jalapeño pepper (Capsicum annuum L.) cultivar. Plants, 13, 915. https://doi.org/https://doi.org/10.3390/plants13070915.
Kiss L. 2003. A review of fungal antagonists of powdery mildews and their potential as biocontrol agents. Pest Management Science, 59, 475–483. https://doi.org/https://doi.org/10.1002/ps.689.
Brglez A. 2026. Leveillula. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=65
na vrh strani