| Vetrolom | Citiraj / avtor |
Ime dejavnika: Veter
Angleško ime: windthrow
Nemško ime: Windbruch
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: abiotske poškodbe
Razširjenost
Vetrolomi sodijo med najpomembnejše naravne ujme v Evropi in svetu. So najpomembnejši dejavnik razvojne dinamike naravnih gozdov v zmernem pasu. V Sloveniji je bilo leta 2024 največ sanitarnega poseka zaradi vetra (42%), predvsem na račun močnih lokalnih vetrov, ko so povzročili razpršeno poškodovanost gozdov. V obdobju 2014–2024 so bila najbolj prizadeta gozdno gospodarska območja Kočevje, Slovenj Gradec, Bled in Postojna.
Morfologija
Posledica delovanja močnega vetra je nastanek vrzeli različnih velikosti. Na prizadetih območjih je značilna prisotnost koreninskih krožnikov izruvanih dreves. Dolgoročne posledice delovanja močnega vetra s povzročanjem vetrolomov so heterogene strukture sestojev.
Ekonomske posledice
Ekonomičnost gospodarjenja z gozdovi se zmanjša zaradi stroškov, povezanih s sanacijo prizadetih površin, zmanjšano vrednostjo lesa, motnjami v lesno dobavni verigi, morebitnih škodah na infrastrukturi, spremembami v načrtih gospodarjenja z gozdovi in nezmožnosti doseganja želene vrednostne produkcije. Poleg tega predstavljajo podrta drevesa smrek ugoden material za napad in namnožitev podlubnikov, ki nadaljujejo s povzročanjem gospodarske (in ekološke) škode.
Obseg poškodbe
Največkrat smo priča motnjam nizkih jakosti. To so običajno neurja, ki razpršeno podrejo po nekaj dreves. Pogoste so tudi motnje srednjih jakosti, kjer so uničene že večje zaplate. Vetrolomi velikih razsežnosti, ki povzročijo več hektarjev povsem uničenih površin so v Evropi sicer redki, njihova pogostost pa naj bi se povečala zaradi klimatskih sprememb.
Ukrep
Po vetrolomu izvedemo presojo o potrebni sanaciji in obnovi gozdov, ki je dodatno otežena zaradi objedanja živali. Pri gospodarjenju z gozdovi se poslužujemo preventivnih ukrepov, pri čemer upoštevamo prevladujoče smeri glavnih vetrov in temu primerno izvajamo pomladitvene sečnje (prilagojena oblika in usmerjenost pomladitvenih jeder).
Opombe
Različni avtorji ugotavljajo, da na dovzetnost za vetrolom vpliva delež iglavcev, visoke lesne zaloge, izpostavljenost (vrhovi, gozdni robovi, privetrne strani), negovanost sestojev, razmerje med višino in debelino dreves, sestojni sklep, globina in razmočenost tal, plitka zakoreninjenost in podobno. Moč vetra je lahko še dodatno okrepljena zaradi oblike terena.
S primernimi ukrepanji lahko vplivamo predvsem na strukturo in drevesno sestavo sestojev, s čimer neposredno vplivamo na njihovo stabilnost in odpornost.
Del rastline:
- veja
- cela rastlina
- deblo
Gostitelji:
- Iglavci: bolj dovzetni
- Listavci
Razvojna faza:
- debeljak
Simptomi:
- prelom, odlom
- izruvanje drevesa
Možne zamenjave z:
- Sneg
- Žled
Kaligaro D. 2016. Vpliv objedanja na naravno pomlajevanje po vetrolomu v Trnovskem gozdu : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij - 1. stopnja. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=115032
Koren N., Marković D. 2024. Sanacija gozdov po zaporednih vetrolomih v letu 2023 na Polovniku v gozdnogospodarski enoti Bovec. Gozdarski vestnik, 82 (4/5): 184–193.
Klopčič M. 2005. Značilnosti vrzeli in razvoj mladovja po vetrolomu leta 1983 v pragozdnem ostanku Pečka : diplomsko delo - univerzitetni študij. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=126933
Klopčič M., Pahovnik A., Bončina A. 2013. Vplivni dejavniki pojava in jakosti vetroloma na območju Črnivca. Gozdarski vestnik, 71 (7/8): 331–345. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GTQTSG7E
Ogris N., Jurc M. 2004. Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002. Gozdarski vestnik, 62 (7/8): 316–325.
Pahovnik A. 2011. Analiza vetroloma na Območju Črnivca leta 2008 : diplomsko delo - univerzitetni študij. Ljubljana: A. Pahovnik. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=17777
Romagnoli F., Masiero M., Secco, L. 2022. Windstorm impacts on forest-related socio-ecological systems: An analysis from a socio-economic and institutional perspective. Forests, 13(6), 939. https://doi.org/10.3390/f13060939
Zavod za gozdove Slovenije. 2025. Poročilo zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2024. https://www.zgs.si/assets/uploads/files/vsebine/1/7/4/porgozd-2024-20250314-mkgp-mnvp.pdf (16.7.2025)
Kavčič T. 2026. Veter. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=836
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Vetrolom: Prelomljena in izruvana drevesa zaradi orkanskega vetra (foto. Ogris Niki) | Vetrolom: Prelomljena in izruvana drevesa zaradi orkanskega vetra na veliki površini (foto. Ogris Niki) |
na vrh strani