| Snegolom | Citiraj / avtor |
Ime dejavnika: Sneg
Angleško ime: snow damage
Nemško ime: Schneebruch
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: abiotske poškodbe
Razširjenost
Poškodbe zaradi snega v gozdovih vsako leto povzročajo gospodarsko škodo, zlasti na območju borealnih in gorskih gozdov. Tudi v gozdovih zmernega pasu spada sneg med glavne dejavnike, ki povzročajo motnje. V Sloveniji zapade največ snega na severozahodnem delu, proti vzhodu se količina zapadlega snega postopoma zmanjšuje. Pomembno vpliva tudi relief. Lokalno najvišji predeli lahko prestrežejo oblake in povzročijo večjo količino snežnih padavin. V jugozahodnem delu Slovenije je zaradi vpliva morja sneg redek pojav. Povprečni delež sanitarnega poseka zaradi snega je v obdobju 1995–2024 znašal 7,7 %.
Morfologija
Na prizadetih območjih je značilna prisotnost odlomljenih vej, prelomljenih debel in koreninskih krožnikov izruvanih dreves. Večja drevesa s širšimi krošnjami se običajno zlomijo ali izruvajo, medtem ko se manjša drevesa upognejo ali ostanejo nepoškodovana.
Ekonomske posledice
Poškodbe zaradi snega zmanjšujejo pričakovan donos lesa, povzročajo stroške povezane s sanacijo prizadetih površin in povzročajo motnje pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi. Poleg tega prisotna polomljena in izruvana drevesa predstavljajo ugoden material za razmnoževanje škodljivih organizmov, ki lahko povzročajo nadaljevanje gospodarske škode.
Obseg poškodbe
Obseg poškodbe je odvisen predvsem od količine zapadlega snega in se običajno veča z višanjem nadmorskih višin.
Ukrep
Po poškodbi moramo narediti presojo o potrebni sanaciji, ki ugodno vpliva na hitrejšo naravno obnovo. Preventivno lahko ukrepamo z ustreznimi gozdnogojitvenimi ukrepi, s katerimi pospešujemo bolj odporne raznomerne strukture gozdnih sestojev. Za povečanje odpornosti bukovih sestojev so priporočena pogostejša redčenja nizkih jakosti. V gorskih gozdovih pospešujemo nižje vrste z globokim koreninskim sistemom in trdnim lesom, ki je odporen na upogibanje in stiskanje.
Opombe
Lastnosti (kot so drevesna sestava, gostota in koničavost krošenj) ter položaj sestojev (npr. lokalne snežne razmere) vplivajo na njihovo zmožnost prenašanja obremenitev s snegom in posledično dovzetnost za poškodbe. Na splošno so bolj občutljivi mlajši sestoji in sestoji, s katerimi se ne gospodari. Po drugi strani pa lahko tudi redčenja, izvedena nekaj let po posegu, povečajo njihovo ranljivost.
Del rastline:
- veja: poškodbe krošnje
- deblo: zlom ali upogib
Gostitelji:
- Iglavci
- Listavci
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- prelom, odlom
- izruvanje drevesa
Možne zamenjave z:
- Veter
- Žled
Klinar B. 2017. Poškodovanost bukovih gozdov zaradi snega. Magistrsko delo.https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=92741
Klinar B., Klopčič M., Bončina A. 2020. Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomih. Acta silvae et ligni, 122: 53–69.
Konjar M., Klopčič M. 2024. Naravne motnje na Bovškem – analiza vpliva naravnih motenj in vzrokov za njihovo pojavljanje. Gozdarski vestnik , 82 (4/5): 167–183. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=20460
Li X., Jin L., Zhu J., Liu L., Zhang J., Wang Y., Zhu C. 2017. Response of species and stand types to snow/wind damage in a temperate secondary forest, Northeast China. Journal of Forestry Research, 29(2), 395–404. https://doi.org/10.1007/s11676-017-0446-z
Nykänen M., Broadgate M., Kellomäki S., Peltola H., Quine C. 1997. Factors affecting snow damage of trees with particular reference to European conditions. Silva Fennica, 31(2). https://doi.org/10.14214/sf.a8519
Päätalo M., Peltola H., Kellomäki S. 1999. Modelling the risk of snow damage to forests under short-term snow loading. Forest Ecology and Management, 116 (1–3), 51–70. https://doi.org/10.1016/S0378-1127(98)00446-0
Pellikka P., Järvenpää E. 2003. Forest stand characteristics and snow and wind induced forest damage in boreal forests. In Ruck, B.: Proc. of the Int. Conf. on Wind Effects on Trees, 269-276. Karlsruhe, Germany, 16-18.9.2003.
Stare D. 2015. Vpliv snegoloma in sanacije na zgradbo bukovega odraščajočega gozda na brežiškem območju : magistrsko delo - 2. stopnja. Ljubljana, D. Kocjan. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=11525
Tavankar F., Lo Monaco A., Nikooy M., Venanzi R., Bonyad A., Picchio R. 2018. Snow damages on trees of an uneven age in mixed broadleaf forests: effects of topographical conditions and tree characteristics. Journal of Forestry Research, 30(4), 1383–1394. https://doi.org/10.1007/s11676-018-0710-x
Kavčič T. 2026. Sneg. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=837
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Snegolom: Težek sneg je polomil drevje (foto. Zavod za gozdove Slovenije) | Snegolom: Veje so močno obremenjene zaradi velike količine snega (foto. Zavod za gozdove Slovenije) |
na vrh strani