| Žledolom | Citiraj / avtor |
Ime dejavnika: Žled
Angleško ime: sleet damage
Nemško ime: Eisbruch
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo pogost
- Skupina organizmov: abiotske poškodbe
Razširjenost
Žled je pogosta naravna motnja v gozdovih zmernega pasu. Pri nas se pojavlja precej pogosto, predvsem v hladni polovici leta. Žled srednjih jakosti se pojavlja na nekaj let, obsežen in uničujoč žled pa se pojavlja na deset do dvajset let. Pri nas je pojav najbolj pogost na Alpsko-Dinarski pregradi, skoraj nikoli pa se ne pojavi v bližini morja in v visokogorju. Obsežnejši žledolomi pri nas povzročijo podrtje lesa od nekaj tisoč do več deset ali sto tisoč, pa vse do rekordnih 9,3 milijonov kubičnih metrov podrtega lesa (februarja leta 2014).
Ekonomske posledice
Pojavijo se stroški povezani s sanacijo, les ima zmanjšano vrednost, drevesom pade vitalnost, poveča se dovzetnost za poškodbe s škodljivimi organizmi. V letu po uničujočem žledolomu leta 2014 se je sanitarni posek zaradi žuželk povečal za štirikrat. Poškodovana so tudi gozdna tla, zaradi česar je otežena naravna obnova.
Obseg poškodbe
Obseg poškodbe je odvisen predvsem od intenzivnosti žledenja. Iglavci so zaradi tanjših vej in stožčastih krošenj bolj odporni od listavcev. Največ je poškodb krošenj, drevesa pa so lahko tudi prelomljena ali izruvana. Za šibek žled smatramo tistega z debelino do 5 mm, kjer poškodb skorajda ni. Poškodbe zaradi žledu debelin med 2–5 cm so številne, med 5–10 cm izredno velike nad 10 cm pa katastrofalne. Točke, kjer drevo prenese najmanjše obremenitve, se imenujejo kritične točke. Te so pri bukvi na dnu krošnje, kar privede do odloma vej na dnu krošenj. Pri jelki se kritična točka nahaja na vrhu, zaradi česar pričakujemo odlome vrhov. Debelejša in tršata drevesa lahko prenesejo žled do jakosti 50 kg/m2, medtem ko lahko žled jakosti 20 kg/m2 poškoduje drevesa z visokim dimenzijskim razmerjem. Za ocenjevanje škode po želedolomu je vse bolj priljubljena uporaba satelitskih posnetkov in lidarskih podatkov.
Ukrep
Zgolj sanacija prizadetih območji ni dovolj. Ukrepati moramo preventivno, pri čemer moramo prednostno obravnavati najbolj ogrožene sestoje. Primeren ukrep so zmerna izbiralna redčenja, s katerimi pospešujemo rast kvalitetnih izbrancev z dobro razvito krošnjo, koreninskim sistemom in primernim dimenzijskim razmerjem. Na uspešnost ukrepanja vpliva tudi čas redčenja in pojava žledu. Nedavno izvedeno redčenje lahko namreč privede do povečanih poškodb v primeru žledenja, medtem ko dolgoročno krepi odpornost gozdov.
Opombe
Žled je sloj ledu, ki nastaja ko dežne padavine padajo na površino s temperaturo pod lediščem. Dežne kapljice se ob stiku s površino spremenijo v led in začnejo tvoriti ledeno plast. Pojav nastane zaradi hladnega zraka, ki se zadržuje pri tleh. Zaradi obtežitve povzroča poškodbe, predvsem na drevesih in daljnovodih.
Zmožnosti dreves za kljubovanje obremenitvam so pogojene z njegovimi lastnostmi (višina, debelina, dimenzijsko razmerje, ter oblika, širina in gostota krošnje), socialnega položaja, gostote in zgradbe sestoja. Na splošno so starejši sestoji in sestoji, ki se nahajajo na grebenastih in prisojnih legah, bolj odporni. Mlajši sestoji so zaradi hitrega priraščanja in s tem povezanega slabšega dimenzijskega razmerja slabše odporni.
Del rastline:
- deblo
- veja
Gostitelji:
- Iglavci
- Listavci
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- prelom, odlom
Možne zamenjave z:
- Veter
- Sneg
Benčina A. 2017. Uporaba lidarskih podatkov za oceno poškodovanosti dreves - primer vrednotenja žledoloma. Diplomsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=95740
Grahelj P. 2018. Vpliv redčenj na poškodovanost dreves po žledolomu leta 2014 na območju Slanic v okolici Idrije. Diplomsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=100918
Čokelj K. 2016. Poškodovanost gozdnih sestojev zaradi žleda v gozdnogospodarskih enotah Vrhe in Vremščica : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij.https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=114922
Suhadolnik L. 2018. Analiza posledic žleda februarja 2014 in napada podlubnikov na primeru katastrske občine Zaplana : zaključna seminarska naloga. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=104916
Šink M. 2015. Ocena stanja gozdnih sestojev v revirju Oselica po žledolomu 2014 : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij - 1. stopnja. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=115036
Kavčič T. 2026. Žled. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=838
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Žled: Obtežitev poganjkov (foto. John Hartman) | Žledolom: Žledolom pri Postojni 2014 (foto. Sonja Garmuš Bezek) |
na vrh strani