Opis

Onesnažen zrak

Taksonomija

Ime dejavnika: Onesnažen zrak
Angleško ime: air pollution
Nemško ime: Luftverunreinigung
Klasifikacija: abiotski dejavniki

Opis

Osnovni podatki

Frekvenca: pogost
Skupina organizmov: abiotske poškodbe
Tip bolezni: bolezni iglic

Razširjenost

Do leta 2100 bo po nekaterih ocenah skoraj polovica gozdov izpostavljena škodljivim koncentracijam troposferskega ozona O₃. Nekoliko manjša površina gozdov bo izpostavljena odlaganju žveplovih spojin, katerih emisij smo v zadnjem obdobju zmanjšali. Pri nas je bilo s tem povezano umiranje jelke, ki je bila prizadeta zaradi kislega dežja. Škodljive emisije dušikovih oksidov (NO_x) ostajajo bolj ali manj nespremenjene. Največ dušika se odlaga v srednji Evropi. Na splošno je zrak najbolj onesnažen v bližini industrijskih con in mest. Vendar se onesnažen zrak z vetrom prenaša tudi na dolge razdalje.

Biologija

Povečane koncentracije CO₂ v kombinaciji z atmosferskim odlaganjem dušika vodijo do neravnovesja med razmerjem dušika in fosforja v tleh, kar omejuje rast dreves in njihovo odpornost. Onesnažen zrak, v kombinaciji z ostalimi škodljivimi biotskimi (žuželke, glive) in abiotskimi (suša) dejavniki pa ta trend le še stopnjuje.

Ekonomske posledice

Izpostavljeni gozdovi se lahko odzovejo z zmanjšano rastjo in upadom vitalnosti oz. povečano dovzetnostjo za napad škodljivih organizmov. Podatki dolgoročnega spremljanja gozdov kažejo na pešanje zdravja dreves, predvsem na račun odlaganja dušika, ozona in njunega prepleta z okoljskimi spremembami in delovanjem škodljivih organizmov.

Obseg poškodbe

Drevesa v Ukrajinskih Krpatih se v bližini industrijskih con spremlja od leta 1989. Največji deleži osutosti krošenj presegajo trideset odstotkov. Pojava ni mogoče neposredno pripisati le onesnaženemu zraku, saj je lahko povezan tudi z neugodnimi rastiščnimi razmerami. V raziskavi na istem območju se je izkazalo, da je na najbolj onesnaženih lokacijah bukvi upadel prirastek do petdeset, smreki pa do dvajset odstotkov v zadnjih petinštiridesetih letih.

Ukrep

Z namenom zmanjšanja negativnih vplivov in vzpostavitvi nadzora nad onesnaženim zrakom je bila leta 1979 sprejeta Konvencija o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (1979). Onesnažen zrak vpliva na gozdove, vendar njihov vpliv ni povsem jasen, zaradi česar se je pojavila potreba po vzpostavitvi usklajenega sistema njihovega spremljanja. V Evropi se s tem namenom izvaja sistematični monitoring, imenovan »ICP forest«, kjer je glavni indikator osutost drevesnih krošenj.

Opombe

Glavna onesnaževala, ki vplivajo na zdravje gozdov so ozon, žveplove in dušikove spojine, težke kovine in obstojna organska onesnažila. Koncentracije ozona se sicer znižujejo, vendar se površina izpostavljenih gozdov povečuje. Žveplovi in dušikovi oksidi ob stiku s padavinami tvorijo kislino in posledično škodljiv kisel dež. Pomemben vir antropogenega izvora dušika v zraku je tudi amonijak (NH₃), čigar koncentracije se zmanjšujejo. Zmanjšujejo se tudi koncentracije težkih kovin (svinec, živo srebro), ki se lahko kopičijo v iglicah, mahovih in gobah.

Del rastline:

list/iglica
cela rastlina

Gostitelji:

Listavci
Iglavci

Razvojna faza:

vse razvojne faze

Viri

Schmitz A., Sanders T. G.M., Michel A. K., Verstraeten A., Hansen K., Waldner P., Prescher A. Katrin, Žlindra D. 2018. Status and trends of inorganic nitrogen deposition to forests in Europe (ICP Forests Brief No. 2). DOI:10.3220/ICP1520841823000

Katarina Č. 1997. Umiranja jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji: pregled raziskav katedre za tehnologijo lesa. Proučevanje propadanja gozdov v Sloveniji v obdobju 1985-1995 . 165–186. [Dostopano 30 september 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=68629

Krüger I., Sanders T.G.M., Potočić N., Ukonmaanaho L., Rautio P. 2020. Increased evidence of nutrient imbalances in forest trees across Europe (ICP Forests Brief No. 4). Programme Co-ordinating Centre of ICP Forests, Thünen Institute of Forest Ecosystems. https://doi.org/10.3220/ICP1597824383000

Muzika R., Guyette R., Zielonka T., Liebhold A., 2003. The influence of O₃, NO₂ and SO₂ on growth of Picea abies and Fagus sylvatica in the Carpathian Mountains. Environmental Pollution, 130(1), 65–71.

Percy K., Ferretti M. 2004. Air pollution and forest health: toward new monitoring concepts. Environmental Pollution, 130(1), 113–126.

Potočić N., Timmermann V., Ognjenović M., Kirchner T., Prescher A-K., Ferretti M. 2021. Tree health is deteriorating in the European forests (ICP Forests Brief No. 5). Programme Co-ordinating Centre of ICP Forests, Thünen Institute of Forest Ecosystems. https://doi.org/10.3220/ICP1638780772000

Shparyk Y., Parpan V., 2004. Heavy metal pollution and forest health in the Ukrainian Carpathians. Environmental Pollution, 130(1), 55–63.

Citiranje

Kavčič T. 2026. Onesnažen zrak. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=841

Slikovno gradivo


Kloroza borovih iglic zaradi onesnaženega zraka: Značilno enakomerno rumenenje iglic, ki poteka od vrha proti dnu (foto. USDA Forest Service - Region 8 - Southern)	Rdečenje listne površine zaradi onesnaženega zraka: Odziv na poškodbo zaradi ozona ali drugih onesnaževal (foto. Robert L. Anderson)	Sušenje javorjevih listov zaradi onesnaženega zraka: Značilno sušenje, ki se začne na zunanjih robovih in napreduje proti sredini lista (foto. Petr Kapitola)

na vrh strani