| Propadanje hrastov | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Propadanje hrastov
Angleško ime: oak dieback
Klasifikacija: splošna skupina
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: kompleksna bolezen
- Tip bolezni: kompleksna bolezen
Razširjenost
Pojav propadanja hrastov je bil prvič zaznan v Nemčiji in Slavoniji že v 18. stoletju. Od 1980 naprej se pojavlja po celotni srednji Evropi. Poročila o propadanju hrastov pa prihajajo tudi iz Severne Afrike, Severne Amerike in Azije.
Morfologija
Značilna bolezenska znamenja propadanja hrastov so redčenje zgornjega dela krošnje, šopi listja na koncu golih poganjkov in večinoma porumenelo in drobno listje. Na deblu se pojavljajo razpoke skorje in epikormski poganjki, v ličju so predvsem pri starejših drevesih lahko prisotne progaste nekroze.
Biologija
Primarne poškodbe nastajajo zaradi poznih pozeb, poškodb grizočih in sesajočih žuželk ter večletnih suš. V nadaljevanju se na oslabljenih hrastih pojavijo sekundarni škodljivci (npr. hrastov krasnik in oportunistični patogeni). S propadanjem hrastov so povezane tudi mraznice, fitoftore in pepelovke, ki vsaka prispeva svoj delež k hiranju. Bistveno je, da propadanja hrastov ne povzroča le en dejavnik, ampak kompleks interakcij med biotskimi in abiotskimi dejavniki. Kot dejavnike predispozicije za hiranje hrastov v literaturi navajajo zamujena redčenja, onesnaženost zraka, nižanje nivoja talne vode, neustrezno rastišče in neustrezen izvor semena.
Ekonomske posledice
Bolezen lahko lokalno povzroča velike ekonomske izgube v hrastovih sestojih, saj vpliva na zmanjšan prirast lesa.
Obseg poškodbe
Ob dolgotrajnem, večletnem hiranju drevesa naposled odmrejo.
Ukrep
Na območjih z velikim obsegom propadanja hrastov se priporoča pravočasna odstranitev hirajočih dreves, ker s tem zmanjšamo škode zaradi dodatne izgube kakovosti lesa in preprečujemo namnožitev sekundarnih škodljivih organizmov. Sicer pa lahko delujemo preventivno na način, da s hrasti gospodarimo na njim primernih rastiščih in jim z gojitvenimi ukrepi zagotavljamo optimalne razmere za rast.
Opombe
Na tem mestu opisujemo kronično propadanje hrastov. V Veliki Britaniji in nekaterih drugih evropskih državah pa se srečujejo tudi z akutnim propadanjem, kjer nastanek nekroz in hiranje povezujejo s kompleksom bakterij in delovanjem dvopikastega krasnika (Agrilus biguttatus Fabricius 1776). Kot pove že samo ime drevesa odmrejo precej hitreje, navadno 4–6 let po pojavu prvih simptomov.
Del rastline:
- cela rastlina
Gostitelji:
- Quercus
Razvojna faza:
- debeljak
- vse razvojne faze
Simptomi:
- sušenje
Denman S., Brown N., Kirk S., Jeger M., Webber J. 2014. A description of the symptoms of Acute Oak Decline in Britain and a comparative review on causes of similar disorders on oak in Europe. Forestry, 87, 535–551. https://doi.org/10.1093/forestry/cpu010.
Gosling R. H., Jackson R. W., Elliot M., Nichols C. P. 2024. Oak declines: Reviewing the evidence for causes, management implications and research gaps. Ecological Solutions and Evidence, e12395. https://doi.org/10.1002/2688-8319.12395.
Jurc D. 1999. Bolezni in sušenje hrastov v Evropi in pri nas. V: Raziskave nižinskih hrastovih gozdov. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 37–40.
Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: Zveza gozdarskih društev, Gozdarska založba, 448.
Brglez A. 2026. Propadanje hrastov. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=849
Slikovno gradivo
|
|
||
| Propadanje hrastov: Hiranje hrastov (foto. Ogris Niki) |
na vrh strani