| Ozon | Citiraj / avtor |
Ime dejavnika: Ozon
Angleško ime: ozone
Nemško ime: Ozon
Klasifikacija: abiotski dejavniki
Osnovni podatki
- Frekvenca: pogost
- Skupina organizmov: abiotske poškodbe
- Tip bolezni: bolezni listja
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Na splošno so najvišje vrednosti prizemnega ozona na srednjih zemljepisnih širinah severne poloble, vključno z Mediteranom, severno Indijo, severno, severozahodno in vzhodno Kitajsko, Republiko Korejo in Japonsko. V Evropi je jasen trend naraščanja koncentracij ozona od severa proti jugu. Sezonsko dosega največje koncentracije poleti, najmanjše pa pozimi. Večji vpliv ima na listavce in mlajša drevesa. Na svetovni ravni naj bi bil prirastek gozdov zaradi prisotnosti ozona zmanjšan za 7 %. V Sloveniji se v okviru Intenzivnega monitoringa stanja gozdov v Sloveniji spremlja vsebnost ozona na vzorčnih ploskvah že več kot dvajset let. V rastni sezoni so najvišje vrednosti izmerjene na ploskvi Borovec pri Kočevski Reki, sledita ji še ploskev Lontovž nad Trbovljami in Tratice na Pohorju. Najnižje vrednosti so izmerjene na ploskvah v nižinskih poplavnih gozdovih Krakovski gozd in Murska šuma.
Biologija
Vpliv ozona se lahko pozna tudi na odnosih med rastlinami in žuželkami ter rastlinami in talnimi mikroorganizmi. Vplivi so kompleksni in vrstno-specifični. V nekaterih primerih povzroča kopičenje snovi v listih, ki žuželke odvračajo od hranjenja in poleganja jajčec, kar lahko vpliva na zmanjšanje njihove številčnosti. Povzroča tudi razgradnjo hlapnih organskih snovi, ki vplivajo na komunikacijo med rastlinami in opraševalci. Po drugi strani pa lahko tudi poveča občutljivost rastlin na napade škodljivih organizmov. Vpliva lahko tudi na kemično sestavo korenin, koreninskih izločkov in kakovost listnega opada, kar vpliva na delovanje talnih mikroorganizmov in potencialno kroženje snovi (predvsem dušika in ogljika).
Ekonomske posledice
Neposredni učinki delovanja ozona, kot so poškodbe listov, so očitni. Posredni učinki na rast, višinski in debelinski prirastek, pomlajevanje. Možne so interakcije z ostalimi rastiščnimi in sestojnimi dejavniki.
Obseg poškodbe
Obseg poškodbe je odvisen od trajanja izpostavljenosti, koncentracije ozona in zračne vlage. Na območjih z nizko zračno vlažnostjo so listne reže zaprte in vstop ozona onemogočen. Škodljive vrednosti ozona za rastlino so nad 40 ppb oz. 80 μg O3/m3. Med letoma 2000 in 2014 so bile mejne vrednosti presežene v trinajstih (od petnajstih) držav, vključenih v IPC forest.
Ukrep
Z namenom zmanjšanja negativnih vplivov in vzpostavitvi nadzora nad onesnaženim zrakom je bila leta 1979 sprejeta Konvencija o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (1979). Za njeno izvajanje je bil sprejet Gotteburški protokol, s katerim so se države zavzele za zmanjšanje zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona. V njegovem okvirju je bil vzpostavljen sistem merjenja onesnaževal zraka v gozdovih, imenovan ICP forest. Ta predstavlja temeljno izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju.
Opombe
Ozon (O3) je sekundarno onesnažilo, ki nastaja pod vplivom UV svetlobe iz kemičnih spojin (predvsem onesnažil), ki jih v ozračje sproščajo industrija, promet in vegetacija. Prekomerne koncentracije ozona lahko vplivajo na zmanjšano rast rastlin (zmanjšani prirastki, manjši listi in prezgodnja zrelost listja) in osiromašenje vrstne pestrosti rastlinskih združb.
Del rastline:
- list/iglica
Gostitelji:
- Listavci
- Iglavci
Razvojna faza:
- mladje
- vse razvojne faze
Simptomi:
- sprememba barve: splošna pordečitev listov; poškodbe v obliki rdečkastih in vijoličastih pikic na listih; belkasta kloroza v obliki pikic prehaja v jeseni v rjavo nekrozo
Agathokleous E., Feng Z., Oksanen E., Sicard P., Wang Q., Saitanis C. J., Araminiene V., Blande J. D., Hayes F., Calatayud V., Domingos M., Veresoglou S. D., Peñuelas J., Wardle D. A., De Marco A., Li Z., Harmens H., Yuan X., Vitale M., Paoletti E. 2020. Ozone affects plant, insect, and soil microbial communities: A threat to terrestrial ecosystems and biodiversity. Science Advances, 6(33). https://doi.org/10.1126/sciadv.abc1176
Kajdiž P., Rupel M., Simončič P., Batič F. 2011. Ozonske poškodbe gozdne vegetacije v Sloveniji. https://www.dlib.si/results/?&query=%27rele%253dGozdarski%2bvestnik%27, 69 (3): 154–158, 171–177.
Schaub M., Haeni M., Calatayud V., Ferretti M., Gottardini E. 2018. ICP Forests Brief #3 Ozone concentrations are decreasing but exposure remains high in European forests. DOI: 10.3220/ICP1525258743000
Mills, G., et al. 2018. Tropospheric Ozone Assessment Report: Present-day tropospheric ozone distribution and trends relevant to vegetation. Elem. Sci. Anthr. 6, 47.
Žlindra D. 2024. Dolgoletno spremljanje kakovosti zraka v gozdnih sestojih Slovenije, s poudarkom na ozonu. https://www.dlib.si/results/?&query=%27rele%253dGozdarski%2bvestnik%27, 82 (7/8): 279–283.
Kavčič T. 2026. Ozon. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=859
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Poškodba borovih iglic: Kloroza in odmiranje (foto. Andrew J. Boone) | Poškodba lista tulipanovca zaradi ozona: Rdečenje listov (foto. Robert L. Anderson) | Poškodba lista zaradi ozona: Nekrotične pege, nastale zaradi prekomerne izpostavljenosti ozonu (foto. Gerald Holmes) |
na vrh strani