| Borov črni rak | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Atropellis pinicola Zeller & Goodd. (1930)
Angleško ime: branch canker of pine, trunk canker of pine, twig blight of pine
Nemško ime: Rindenkrebs
Klasifikacija: Dermateaceae, Helotiales, Leotiomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
Razširjenost
Vrsta je prisotna in avtohtona v severozahodni Ameriki.
Morfologija
Okužba je lahko več let brez vidnih znakov. Prvi znak okužbe so temno rjave nekrotične lise v lubju, s premerom približno 5 mm. Glavni simptom za prepoznavanje bolezni je podolgovata rakava rana, ki na robovih obilno smoli. Na robovih ran se nahajajo tudi črna, majhna spolna trosišča (apoteciji). V beljavi pod rano so temno modri do črni madeži, ki jih povzroča micelij, ki se razrašča v lesu.
Na odmrlem lesu gliva najprej proizvaja nespolna trosišča (piknidije), kjer nastajajo nespolne spore (konidiji). Ti se sproščajo v obliki sluzaste mase. Spolna trosišča (apoteciji) so zelo majhni (premer 2–4 mm). Izraščajo iz lubja in so načeloma sedeči, lahko pa imajo kratek pecelj. Sestavljeni so iz gostega prepleta temno obarvanih hif. Askospore so podolgovatih do nitastih oblik in imajo topo konico. So prozorne, imajo od 1 do 6 celic in merijo približno 1,5–3,2 µm v širino in 32–63 µm v dolžino.
Biologija
Glavni način širjenja bolezni poteka preko askospor, ki se sproščajo iz apotecijev po tem, ko se ti zadosti navlažijo z dežjem. Širjenje poteka po zraku od zgodnje pomladi do pozne jeseni, do razdalje približno 100 m. Gliva okužuje predvsem veje mladih, oslabljenih dreves in senčne spodnje veje večjih zdravih dreves. V gostitelja lahko vstopi preko zdravega skorji, listnih rež na iglicah ali dnišča vej. Micelij se nato postopoma širi v les, kjer raste hitreje v ksilemu kot v skorji.
Okužba je lahko dolgo brez simptomov. Prvi znaki se pojavijo po dveh do petih letih, pri velikih in zdravih drevesih pa lahko traja tudi 20 let. Pojavijo se rakaste tvorbe in strome (gost splet hif), ki vsebujejo piknidije (s konidiji) in apotecije (z askosporami). Apoteciji se lahko tvorijo v času življenjske dobe raka, tvorba spor pa se lahko nadaljuje še dve leti po odmrtju drevesa, če ta ostane v senci. Na daljših razdaljah se lahko okužba prenaša s pomočjo odrezanih vej, neobdelanega lesa in sadik.
Ekonomske posledice
Rakave rane in modrenje lesa vodijo v znižanje kakovosti lesa. Največjo škodo povzroča gliva na glavni gostiteljski vrsti Pinus contorta. Na drugih vrstah borov zaenkrat še ne povzroča večjih težav.
Obseg poškodbe
Na glavni gostiteljski rastlini (P. concorta) v Severni Ameriki povzroča obsežne rakave rane na vejah in deblih. Če bi se kljub ostrim predpisom EU glede uvoza lesa razširila v Evropo, bi lahko povzročila poškodbe večjih razsežnosti. Pri tem se srečujemo z negotovostjo, saj ne vemo, kako občutljive so naše vrste.
Ukrep
Navodila za ukrepanje ob najdbi ŠO. 200–4000 znakov s presledki. Po potrebi ločimo ukrepe za drevesnice, gozdove in vrtove/parke.
Kemično ali biološko zatiranje bolezni zaenkrat še ni mogoče. Preventivno lahko ukrepamo s pravočasnim redčenjem gostih sestojev in uporabo odpornejših vrst. Drevesa z rakastimi tvorbami odstranimo in sežgemo, saj predstavljajo veliko nevarnost za širjenje okužbe. Za preprečevanje nadaljnjega širjenja vzpostavimo tudi 100 m varovalno cono.
Uvožen les iz držav, kjer je bolezen prisotna mora imeti odstranjeno skorjo. Tovrsten ukrep pa ni nujno zadosten za preprečevanje širjenja, zlasti v primeru lesa z globljimi ranami, v katerih se razrašča micelij.
Pošiljke lesa borovcev morajo biti predhodno toplotno ali kemično obdelane in vsebovati uradno potrdilo o izvedenem postopku.
Opombe
Je ena izmed štirih avtohtonih severnoameriških vrst rodu Atropellis. V EU je vrsta opredeljena za karantenskega škodljiv organizem, uvrščena je na listo A1.
Del rastline:
Gostitelji:
Razvojna faza:
Simptomi:
Možne zamenjave z:
EPPO, 2025. Atropellis pinicola. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int/ (15. 10. 2025)
Piškur B., Jurc D. 2017. Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme: borov črni rak (Atropellis spp.). Gozdarski vestnik, 75 (2).
Kavčič T. 2026. Atropellis pinicola. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=904
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Borov črni rak: mlada okužba, vejica se je posušila (foto. Hopkins J.C.) | Borov črni rak: trosišča, piknidiji na odmrli veji (foto. USDA Forest Service Ogden Archive) |
Dodatne slike iz rod(ov) Atropellis. Št. slik:2 
na vrh strani