| Ameriška rdeča trohnoba | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Heterobasidion irregulare Garbel. & Otrosina (2010)
Angleško ime: Irregular root rot fungus
Nemško ime: Unregelmäßiger Wurzelschwamm
Klasifikacija: Bondarzewiaceae, Russulales, Agaricomycetes, Basidiomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo redek
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: karantenske bolezni
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Gliva izvira iz ZDA. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila z okuženim lesom vnesena v Italijo, kjer je njeno trenutno območje razširjenosti omejeno na borove sestoje ob obali in v hribovitih predelih ter na mešane hrastovo-borove sestoje v regiji Lacij. Prisotna je tudi v mestnih parkih v Rimu in njegovi okolici.
Morfologija
Trosnjaki nimajo beta in navadno izraščajo neposredno iz tkiva. Sveži, enoletni trosnjaki so mehki, običajno temno rjavih barv z zaobljenimi robovi. Trosnjaki rastejo več let. Vsako leto se na spodnji strani tvori nova plast, kar sčasoma ustvari značilne koncentrične proge temnejših in svetlejših odtenkov. Na površini so rahlo prosojni, na spodnji strani pa so pogosto vidne nepravilne, podolgovate pore. Njihova velikost in lega sta odvisni od podnebja. V sušnih razmerah so trosnjaki majhni (< 1 cm) in rastejo pod listnim opadom, v vlažnejših razmerah pa lahko dosežejo do 40 cm in rastejo pri vznožju dreves ali na koreninah. Pod trosnjaki je les razgrajen z belimi lisami. Lesna vlakna so lahko prepletena z micelijem. Močno razkrojeno lesno tkivo vsebuje votle prostore.
Biologija
Primarne okužbe povzročajo bazidiospore, ki pristanejo na sveže odžaganih panjih ali pa proniknejo skozi tla do korenin. V redkih primerih pa okužba vstopi preko rane na koreničniku. Bazidiospore nastajajo celo leto, v borealnih in alpskih gozdovih pa se njihova tvorba zaustavi, ko temperature padejo pod 5 °C. Tvorbo spor zavirajo tudi temperature nad 30 °C. Trosnjaki se razvijejo na panjih in na drevesih, ki so nedavno odmrla.
Sekundarne okužbe potekajo preko korenin. Obsežne okužbe korenin omogočajo prenos bolezni na sosednje drevo preko razraščanja in širjenja hif v koreninskem ksilemu, kambiju, pa tudi po površini skorje (ektotroftno), kar je odvisno od tipa tal.
Gliva s pomočjo micelija lahko širi na razdalji nekaj deset metrov preko korenin, bazidiospore pa se po zraku lahko prenašajo na razdalje več sto metrov, občasno pa tudi do nekaj kilometrov.
Njen življenjski cikel je sicer podoben domorodnim vrstam Heterobasidion, vendar ima veliko večji potencial za širjenje preko primarnih in sekundarnih okužb. Tvori lahko več trosnjakov in posledično proizvede več spor, kar pomeni večjo stopnjo primarnih okužb. Ima tudi večjo sposobnost razkroja lesa kar omogoča njeno hitrejše širjenje preko korenin in s tem pogostejše sekundarne okužbe.
Ekonomske posledice
Gliva ovira rast dreves in povzroča njihovo odmiranje. Razširjena je predvsem na območjih, kjer se z gozdovi intenzivno gospodari in v sestojih, ki so bili osnovani na opuščenih kmetijskih površinah. V Italiji je gliva okužila pinijeve sestoje (Pinus pinea) in ogrozila proizvodnjo pinij.
Gliva predstavlja potencialno nevarnost za razširitev po vseh območjih, kjer rastejo drevesne vrste rodu Pinus. Med negativne vplive spada odmiranje borovcev, njihovo oteženo obnovo in zmanjšanje pridelka lesa.
Obseg poškodbe
Gliva okuži kambij in zunanje plasti lesa (ksilema), kjer povzroča značilno belo trohnobo. Okužba je običajno omejena na spodnji del debla, koreničnik in koreninski sistem. Le redko so okužene tudi veje, ki so bile poškodovane ali odlomljene.
Ukrep
Takojšnja odstranitev okuženih dreves in po možnosti tudi štorov zmanjša ali celo prepreči širjenje bolezni. Pri tem pomaga tudi izkopavanje jarkov in odstranjevanje zdravih dreves v bližini okužbe.
Kot učinkovit preventiven ukrep se je izkazalo takojšnje tretiranje svežih površin s kemikalijami ali sporami konkurenčne glive Phlebiopsis gigantea. Poleg tega tudi izvajamo gozdnogojitvene posege v času, ko je tveganje za okužbe manjše. V nižinskih predelih ob vročih poletjih, v alpskih območjih in na višjih zemljepisnih širinah pa v zimskem obdobju. Snovanje mešanih sestojev z vrstami, ki jih gliva ne okužuje prav tako pomaga pri omejevanju širjenja okužbe.
Opombe
Okužena drevesa lahko zaradi poškodbe kambija odmrejo tudi sama v vseh starostnih obdobjih. Okuženo drevo se začne smoliti, barva krošnje se spremeni, iglice začno odpadati. Odmiranje krošnje poteka od vrha navzdol, temu pa sčasoma sledi propad drevesa. Okužba se lahko širi na sosednja drevesa preko koreninskega sistema. Povečana smrtnost je običajno vidna okoli panjev, ki so služili kot vstopno mesto patogena, od koder je se nato širil na druga drevesa. Ustvari se t. i. žarišče bolezni. Okoli žarišča lahko pogosto vidimo odmrle klice in mladike. Prisotnost vrste se v gozdu zazna na podlagi simptomov in prisotnostjo trosnjakov, zanesljiva potrditev pa je mogoča le z molekularnimi testi.
Del rastline:
- korenine in koreničnik
- deblo
- veja
Gostitelji:
- Pinus
- Abies
- Juniperus
- Larix
- Picea
- Pseudotsuga
- Tsuga
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- trosišča: trosnjak
- podgobje: bel micelij, ki raste med lubjem in lesom
- smoljenje: obilno izločanje smole na mestu okužbe
- listje/iglice prezgodaj odpade: redčenje krošnje zaradi prezgodnjega odpadanja iglic
- sprememba barve: barva krošnje se spremeni iz svetlo zelene v motno ali olivno zeleno
Možne zamenjave z:
- Heterobasidion: druge vrste trohnobnežev
EPPO. 2025. Heterobasidion irregulare. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int/ (28. 10. 2025)
Kavčič T. 2026. Heterobasidion irregulare. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=910
Slikovno gradivo
|
|
|
|
| Heterobasidion irregulare: mladi trosnjaki (foto. Valerio Lucchesi (EPPO)) | Heterobasidion irregulare: smolenje na mestu okužbe in zrel trosnjak (foto. Paolo Gonthier, Matteo Garbelotto) | Heterobasidion irregulare: žarišče uničenih dreves pinje (foto. Angelo Mazzaglia) |
Dodatne slike iz rod(ov) Heterobasidion. Št. slik:26 
na vrh strani