| Sajasti jelov osip | Citiraj / avtor |
Latinsko ime: Phaeocryptopus nudus (Peck) Petr. (1938)
Angleško ime: interior needle blight syndrome
Klasifikacija: Incertae sedis, Dothideales, Dothideomycetes, Ascomycota, Fungi
IndexFungorum
Osnovni podatki
- Frekvenca: zelo redek
- Skupina organizmov: mikroglive
- Tip bolezni: karantenske bolezni
- Vrsta prehranjevanja: primaren parazit
Razširjenost
Gliva izvira iz Severne Amerike. Razširjena je po celotnih Združenih državah Amerike. V Evropi je prisotna na Norveškem, vendar le v določenih območjih države.
Morfologija
Trosišča so drobna, okrogla in črna. Zaradi njihove množičnosti jih opazimo na spodnji strani iglic kot sajasto črn poprh. Aski so široko podolgovatih oblik, merijo približno 45 × 17 µm in imajo dvojno steno. Askospore so brezbarvne, velike približno 14 × 6 µm in imajo eno septo. Celici se razlikujeta po velikosti, na mestu septe pa je spora izrazito zožena.
Biologija
Parazitska gliva napada iglice jelk (Abies spp.). Njen celoten razvojni cikel traja približno eno leto. V iglicah prezimi in v naslednjem letu na spodnji strani iglic razvije trosišča. Simptomi okužbe se pojavijo v naslednji rastni sezoni po okužbi, zaradi česar so poganjki tekočega leta videti zdravi, starejše iglice pa porjavijo.
Ekonomske posledice
V Skandinaviji se bolezen pojavlja v drevesnicah, kjer vzgajajo božična drevesa iz rodu Abies. Z okuženimi božičnimi drevesi se bolezen lahko širi na nova območja.
Obseg poškodbe
Gliva povzroči prezgodnje odpadanje iglic, kar povzroči redčenje krošnje oz. njeno osutost. Okužena drevesa slabše priraščajo in hirajo. Močne okužbe predvsem mladih dreves povzročijo njihovo odmiranje.
Ukrep
Zlasti v drevesnicah je priporočljivo uničenje okuženega rastlinskega materiala.
Del rastline:
- list/iglica
Gostitelji:
- Abies
Razvojna faza:
- vse razvojne faze
Simptomi:
- trosišča: drobna, črna, na spodnji strani iglic
- kloroza: okužene iglice porumenijo
Možne zamenjave z:
- Phaeocryptopus gaeumannii
- Rhizosphaera
Spletni portal Invazivke. 2025. Sajasti jelov osip (Phaeocryptopus nudus). https://www.invazivke.si/vrste_zapis.aspx?zapst=26 (4. 11. 2025)
EPPO. 2025. EPPO Global Database – Host plants for Phaeocryptopus nudus. https://gd.eppo.int/taxon/PHARNU/hosts (4. 11. 2025)
Talgø V., Stensvand A. 2012. Foliage diseases on true fir (Abies spp.) in Norway. Journal of Agricultural Extension and Rural Development, 4(9), 246–251. https://doi.org/10.5897/JAERD12.061
Faces of Fungi. 2015. Phaeocryptopus nudus. https://www.facesoffungi.org/phaeocryptopus-nudus/ (4. 11. 2025)
Hood I. A., Kershaw D. J. 1975. Distribution and infection period of Phaeocryptopus gaeumannii in New Zealand. New Zealand Journal of Forestry Science, 5(2), 201–208. https://www.scionresearch.com/__data/assets/pdf_file/0006/58848/NZJFS51975HOOD201_208.pdf
Kavčič T. 2026. Phaeocryptopus nudus. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=913
Slikovno gradivo
|
|
||
| Sajasti osip jelke: trosišča (foto. Igor Khomenko) |
Dodatne slike iz rod(ov) Phaeocryptopus. Št. slik:6 
na vrh strani