Opis

Cigarovec

Taksonomija

Latinsko ime: Catalpa bignonioides Walter
Klasifikacija: Bignoniaceae, Scrophulariales, Magnoliopsida, Magnoliophyta, Plantae
Catalogue of Life

Opis

Osnovni podatki

Frekvenca: srednje pogost
Skupina organizmov: rastline
Tip organizma: invazivna tujerodna rastlina

Razširjenost

Izvor: jugovzhodni del Severne Amerike

Prvi podatek v Sloveniji: ni znano

Poti vnosa: okrasna rastlina

Sosednje države: IT, AT, HU, HR

Habitat: Parki, vrtovi, občasno podivjan v bližini človekovih bivališč na ruderalnih mestih. Izjemno dobro uspeva v mestnem okolju, zato je pogost tudi v obcestnih zasaditvah. Za rast potrebuje globoka, sveža do vlažna tla, bogata s hranili. Velja za polsvetloljubno vrsto, raste lahko tudi rahlo zasenčen. Dobro prenaša vroča poletja, zlasti če so tla dovolj vlažna, in mrzle zime.

Status: Cigarovec je eno najpogosteje sajenih dreves po mestih po vsej Sloveniji. Pogostejši je v notranjosti države, kjer ni izpostavljen tako hudi suši kot v submediteranskem območju. Za zdaj v Sloveniji ni znanih poročil o morebitnem širjenju v naravnem okolju. Tudi v Evropi cigarovec ni uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst, vendar se lahko razširi v degradirana območja, predvsem na gozdnih posekah, robovih in ob prometnicah.

Morfologija

Listopadno drevo z debelim in krivim deblom ter razmeroma močnimi poganjki. Krošnjo ima široko, redko, običajno nepravilnih oblik. Listi so srčasti, veliki 15-25 cm, celorobi ali plitvo trikrpi, razvrščeni v vretencih po tri. Imajo dolge peclje, le na spodnji strani so dlakavi in z žleznimi laski v žilnih kotih. Cvetovi združeni v večcvetna latasta socvetja, so trobentaste oblike in večinoma beli ali rahlo rožnati s temnejšimi črticami in dvema rumenima progama. Cveti pozno, po olistanju. Plodovi so do 40 cm dolge viseče črtalaste glavice rjave barve, podobne strokom, ki spominjajo na cigare. Razširja se s semeni in z ukoreninjanjem odrezanih vej.

Biologija

Obdobje zaznavnosti: celo leto

Obdobje aktivnosti (mesec): junij, julij

Ekonomske posledice

Pri nas gre predvsem za okrasno drevo, ki se zaenkrat le občasno pojavlja izven gojenih površin, zato so vplivi v gozdovih praviloma lokalni in vezani na motena rastišča. Opažanja iz tujine poudarjajo možnost pobega ter nenadzorovanega širjenja, kjer je na večjih površinah prišlo do poškodb gozdnih sestojev in degradacije tal. V zgodnjih sukcesijskih fazah lahko konkurira domačim rastlinskim vrstam, zlasti v urbanih predelih ter na produktivnih rastiščih ob vodotokih. Cigarovec ima specifične obrambne učinkovine, s katerimi lahko v ekosistemu spreminja medvrstne odnose. Listi so lahko v stiku s kožo alergeni, korenine so zelo strupene, lomljive veje pa predstavljajo nevarnost za ljudi.

Opombe

Podobne vrste: Pavlovnija (Paulownia tomentosa) ima podobne liste, ki pa so razvrščeni navzkrižno (dobro vidno v pogledu od zgoraj). Cvetovi, ki se pojavijo pred olistanjem, so vijoličaste barve. Plod je jajčasta, 3-4 cm velika glavica, podobna orehu, ki se odpre na dva dela in na drevesu ostane do pomladi. V Sloveniji je pavlovnija v primerjavi s cigarovcem bolj razširjenja (izvengozdni nasadi) in kaže večji invazivni potencial v presvetljenih gozdovih.

Možne zamenjave z:

Paulownia tomentosa: ima podobne liste, ki pa so razvrščeni navzkrižno

Citiranje

Kermavnar J. 2026. Catalpa bignonioides. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=923

Slikovno gradivo


*Catalpa bignonioides*: cvetovi (foto. arhiv Zavoda Symbiosis)	*Catalpa bignonioides*: listi in plodovi (foto. Marko Klemen)	*Catalpa bignonioides*: navadni cigarovec (foto. PittedCasket (iNaturalist))

na vrh strani