domov
www.zdravgozd.si

Krhljasta barvilnica

Citiraj / avtor

Latinsko ime: Phytolacca acinosa Roxb.
Klasifikacija: Phytolaccaceae, Caryophyllales, Magnoliopsida, Spermatophyta, Plantae

Osnovni podatki

• Frekvenca: zelo redek
• Skupina organizmov: rastline
• Tip organizma: invazivna tujerodna rastlina

Razširjenost

Izvor: Azija, predvsem Himalaja in V Azija

Prvi podatek v Sloveniji: 1998

Poti vnosa: okrasna rastlina, s pticami, z zemljino

Sosednje države: IT, HR, HU, AT

Habitat: Raste ob cestah, na gozdnih in travniških robovih, na zelenjavnih njivah in celo v gostih sestojih japonskega/češkega dresnika. V Sloveniji je vrsta manj pogosta v v naravnih gozdovih in se pojavlja predvsem na odprtih območjih (zelo pogosto pod daljnovodi).

Status: V Sloveniji je vrsta prvič zabeležena na Žalah (pokopališče), leta 1998. Trenutno je vrsta izven vrtov bolj razširjena v osrednji in vzhodni Sloveniji, najmanj jo je zabeležene v alpski regiji.

Morfologija

Krhljasta barvilnica je do 1–2 m visoka trajnica z močno belkasto koreniko. Steblo je rdečkaste barve in votlo. Listi so veliki, jajčasto-suličasti (do 30 cm). Socvetja so pokončni grozdi številnih belozelenih cvetov (maj–avgust), ki dozorevajo v goste grozde sijočih črno-vijoličnih jagod (poletje–jesen). Vsebuje saponine in je strupena .Jagode (8–10) so močno žlebaste z jasno vidnimi trajnimi brazdami na vrhu. Grozdi ostanejo pokončni tudi v plodu.

Biologija

Obdobje zaznavnosti: april–oktober

Obdobje aktivnosti (mesec): maj–avgust

Ekonomske posledice

Rastlina hitro zraste v goste sestoje (1–2 m), močno zasenči in s konkurenco za vodo/hrano zmanjša vrstno pestrost avtohtonih zeli, praproti in gozdnih geofitov, zavira vznik in rast mladja dreves in grmov, s čimer spreminja sukcesijo. Za človeka in živali je strupena ob zaužitju, zato je lahko tveganje za domače živali na robu naselij. Lokalno zmanjša cvetni vir za opraševalce (senčenje, homogenizacija vegetacije), čeprav plodovi pticam nudijo hrano; neto učinek je praviloma negativen za naravne združbe.

Opombe

Podobne vrste: Zelo podobna je bolj razširjeni vrsti Phytolacca americana (navadna, ameriška barvilnica). Phytolacca acinosa ima grozdasta socvetja, ki ostanejo pokončna tudi v plodu, jagode so močno žlebaste, z jasno vidnimi brazdami. Peclji vrste P. acinosa krajši in debelejši od P. americana. Plodovi vrste P. americana se v času zorenja povešajo, jagode pa so bolj ploščate.

Možne zamenjave z:

• Phytolacca americana: Phytolacca acinosa ima grozdasta socvetja, ki ostanejo pokončna tudi v plodu, jagode so močno žlebaste, z jasno vidnimi brazdami

Marinšek A. 2026. Phytolacca acinosa. V: Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja. Ogris N. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=957

Slikovno gradivo

Phytolacca acinosa: cela rastlina (foto. Zavod Symbiosis)	Phytolacca acinosa: plodovi (foto. Zavod Symbiosis)	Phytolacca acinosa: povečan cvet krhljaste barvilnice (foto. Egon Krogsgaard)

Dodatne slike iz rod(ov) Phytolacca. Št. slik:4 

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani